Ocene, koliko polžev na leto pojedo v Franciji, so zelo različne, a približna je od 16.000 do 30.000 ton. Drži pa, da je Francija brez dvoma največja svetovna porabnica polžev. Vse skupaj se je pravzaprav začelo s hudo lakoto v 14. stoletju, ki je tudi cerkev stisnila v trebuhu. Prepoved uživanja polžev je bila preklicana. Burgundski polži pa so postali ikona francoske kulinarike zaradi ruskega carja.

In čeprav so tam že dolgo sestavni del nacionalne kuhinje in tradicije, jih večino uvozijo. Po zadnjem popisu je bilo aktivnih kakšnih 300 polžjih farm, največ v jugovzhodnem delu države. Naš sogovornik bo tokrat eden izmed polžerejcev, Michael Collins ‒ Anglež, ki je ostal v Franciji prav zaradi polžev, na farmi pa mu pri gojenju pomaga tudi armada psov, dihurjev in mačk.

“Sprva sem imel idejo kako bom prepričal ljudi, naj jedo polže. Zdaj tega ne počnem več. Če kdo tega ne želi, tudi prav. Je pa moj nasvet, da jejte polže od kmeta, ne iz narave. Polži imajo v naravi svoje mesto in funkcijo; čistijo za nami. Popolnoma dobro živijo v Černobilu, uporabljamo jih tudi kot detektor v francoskih gozdovih, saj pokažejo stopnjo onesnaženosti, ki je posledica nemške industrije. Polže imajo v škatlicah, ki jih potem analizirajo in določijo stopnjo onesnaženosti.”