Ko v knjigarni vzamemo v roke novo knjigo, najbrž redko pomislimo, skozi koliko rok je šla, preden je pristala na polici, in koliko ljudi je sodelovalo pri njenem nastanku. Cena, natisnjena na platnici, je za nas največkrat le podatek, ali se bomo za nakup odločili, v resnici pa skriva kompleksno mrežo odločitev, stroškov in deležev – od avtorskega honorarja, uredniškega in lektorskega dela, oblikovanja in tiska, pa vse do distribucije, prodaje in davkov. Vsak evro, ki ga plača bralec, se razdeli med številne člene te verige. Kako se torej določi končna cena knjige in kakšni so stroški, da ta sploh pride v roke bralcev?

Če seštejemo vse stroške, založniku pri nakladi 500 izvodov, kar velja za standardno naklado, na koncu ne ostane veliko. Dobiček se začne nabirati šele pri ponatisu.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je lani 1.585 slovenskih založnikov, med njimi je 332 samozaložnikov, izdalo 5.813 naslovov tiskanih knjig in brošur. 

 

 

Sogovornika:

• Dr. Jaka Gerčar, Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev
• Dr. Samo Rugelj, urednik, publicist, pisatelj, doktor založniških znanosti in soustanovitelj založbe UMco