Kranjski podjetniški inkubator Kovačnica sredi novembra praznuje 10 let delovanja. Še preden so obeležili ta velik mejnik, smo pred mikrofon povabili Andraža Šilerja, vodjo poslovne enote. Kot opazuje sam, se v zadnjem času nad začetniškimi podjetniškimi tečaji navdušuje čedalje več žensk, prav tako pa se starostna meja premika navzdol. Svoje prve projekte je Kovačnica organizirala v prostorih stare trgovske šole, v manjši učilnici, nato pa so z leti dodajali vsebine, prostore za podjetnike in izobraževalne programe. Danes pa je podjetniški inkubator Kovačnica Kranj stičišče podjetništva v Kranju in širši okolici.

Danes zvečer ob 19.30 boste lahko v dvorani Julija Betetta Akademije za glasbo v Ljubljani prisluhnili koncertu »Migjeni & Autetno«. Pripravlja ga Kulturno društvo Albancev Migjeni. O tem dogodku, pomenu omenjenega društva, tudi o razvijanju albanske glasbe in samozavesti se je Darja Pograjc za Radiosfero pogovarjala z etnomuzikologinjo Almo Bejtullahu. Sogovornica se profesionalno ukvarja z raziskovanjem glasbe različnih kultur, na tem področju je tudi doktorica znanosti. V prostem času pa se ukvarja s praktičnim izvajanjem glasbe in je tudi članica Kulturnega društva Migjeni.

Kako doživljate javni prostor v svojem mestu? Kje se najpogosteje zadržujete, kaj tam počnete in kako se tam počutite? To je le nekaj od vprašanj, ki so jih raziskovalke in raziskovalci projekta Punce in javni prostor v Ljubljani zastavili mladim, da bi ugotovili, kako mladi doživljajo javni prostor v Ljubljani in ali je inkluziven ter namenjen in dostopen vsem pod enakimi pogoji. O namenu in zanimivih izsledkih raziskave bo v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila ena izmed mentoric projekta, raziskovalka in psihologinja Naja Kikelj Širok iz društva prostoRož. Z gostjo se bo pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.

Vse več je na naših strehah sončnih panelov in tako se vse več domov lahko napaja z lokalno pridobljeno energijo. A velika večina sončnih celic prihaja s Kitajske, obenem pa imajo danes najbolj razširjene sončne celice svoje pomanjkljivosti. Zato se seveda nenehno išče nove, boljše možnosti.

Dr. Marko Jošt s fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je izdelal inovativno sončno celico z rekordno pretvorbo sončne energije v električno. Za svoj dosežek si je letos prislužil tudi Zoisovo priznanje. Kaj se dogaja v sončnih celicah in zakaj so ene boljše od drugih, je pojasnil v Radiosferi.

Republika Honduras je obmorska država, ki uradno spada k Severni Ameriki. Njene sosede so Gvatemala, Salvador in Nikaragva. Ima slabih 11 milijonov prebivalcev, znana je po svojih bogatih naravnih virih, vključno z minerali, kavo, tropskim sadjem in sladkornim trsom. Okoli 80 % države je gorate. Nahaja pa se med dvema morjema – Karibskim in Tihim oceanom, kar je vidno tudi na zastavi države.

V današnji Radiosferi se odpravljamo na Koroško, natančneje na Kope, kjer je potekala 1-tedenska radijska delavnica, ki se jo je udeležila tudi Lana Furlan.

Asist. Lana Blinc in prof. dr. Maja Bresjanac sta nam poročali o novostih za Zdravo glavo in se s poslušalkami in poslušalci šli tudi "Živčkanje" za pokušino. Ob poslušanju lahko tudi vi preizkusite, kako dobro bi vam šlo!

Slovenska turistična organizacija je te dni za novinarje pripravila študijsko turo, na kateri predstavlja kulturno ponudbo destinacij Litija, Bela krajina, Ribnica, Kočevsko in Ljubljana s poudarkom na kulturi, starih obrteh in rokodelcih. Kako se kuha oglje in splete košaro, kakšno kulinariko ponuja Bela krajina, kje se skrivajo netopirji, kako obuditi pristen stik z naravo v obliki gozdnega odmika? Delček tega je ujela sredina Radiosfera.

Uveljavljanje romščine v kulturnem prostoru, kot je gledališče, je izjemno pomembno, saj prispeva k ohranjanju in bogatitvi romske identitete ter jezika, ki sta pogosto potisnjena na rob družbe. Gledališče kot močno orodje izražanja omogoča romski skupnosti, da pripoveduje svoje zgodbe, izraža svoje doživljanje in predstavi svojo kulturo širši javnosti. Uporaba romščine na odru hkrati krepi občutek ponosa v skupnosti in spodbuja mlajše generacije k učenju ter ohranjanju materinščine. In prav romski jezik lahko slišimo na odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani v uprizoritvi kultne drame Osvoboditev Skopja. Gre za mojstrovino Dušana Jovanoviča, ki skoraj petdeset let po nastanku še vedno velja za eno najprodornejših besedil našega prostora. Z ustvarjalci dramske uprizoritve se je za Naše poti pogovarjal Sandi Horvat.

Ko je študent matematike Francis Guthrie ob barvanju zemljevida angleških grofij ugotovil, da je zemljevid samo s štirimi barvami mogoče pobarvati na način, da nobeni dve sosednji grofiji nista pobarvani z isto barvo, zelo verjetno ni vedel, da se je s tem rodil matematični problem, ki so ga uspeli dokazati šele več kot 100 let kasneje. In da bo to postal prvi matematični izrek, pri dokazu katerega so morali uporabiti računalnik. Uporaba računalnika je takrat vzbudila nekaj dvomov o tem, ali je to pravi dokaz ali ne. A potem, ko je bil ta dokaz večkrat temeljito preverjen, dvomov ni več. Zato danes namesto o problemu govorimo o »izreku« štirih barv.

1. oktober je mednarodni dan kave. Lani je bila povprečna cena espressa v lokalu 1,74 eur. Prav espresso je eden od načinov priprave, kjer sta aroma in okus kave najbolj izrazita. Kakšno kavo pijemo Slovenci in ali poznamo tudi t. i. specialty kave? Gost Radiosfere je Peter Ševič, trener in vodja Stow Akademije ter direktor mednarodnega Ljubljana coffee festivala.

Danes se v Radiosferi odpravljamo dobrih 3.000 km vzhodno od Slovenije – v Gruzijo. V tej kavkaški državi namreč vse od konca septembra pa do sredine oktobra poteka »rtveli« oziroma trgatev. V državo z najstarejšo vinsko tradicijo nas je popeljala Lana Furlan.

Dragocenosti, predmeti in skrivnosti Nobelovega Muzeja v Stockholmu

Očala tibetanskega duhovnega voditelja in prejemnika Nobelove nagrade za mir Dalajlame. Budilka francoske pisateljice Annie Ernaux, ki je prejela nagrado za literaturo. Pa enciklopedija švedskega genetika in Nobelovega lavreata za medicino Svanta Paaba. Med drugim tudi pipeta madžarske biokemičarke Kataline Kariko, ki je ključno prispevala k razvoju mRNK cepiv in za svoje odkritje prav tako prejela Nobelovo nagrado za medicino. To so le štirje predmeti od več stotih, ki so razstavljeni v Nobelovem muzeju v švedskem Stockholmu. Po njem vas v družbi direktorice muzeja Erike Lanner popeljeta Nataša in Iztok.

Spletna stran Nobelovega muzeja TUKAJ 

Reportaža iz stockholmskega Muzeja Vasa TUKAJ

Podjetje Silicon Gardens je eden ključnih akterjev v slovenskem ekosistemu zagonskih podjetij. Gre za podjetje, ki upravlja sklade tveganega kapitala, in temelji na načelu ustanovitelji za ustanovitelje. Njihov zadnji sklad, vreden več kot 30 milijonov evrov, vlagateljem omogoča, da že v zgodnjih fazah podprejo obetavne zgodbe iz Slovenije, Jadranske regije in širše Evrope. Sklad ne nudi le finančne podpore, temveč tudi mentorstvo, strateške usmeritve in dostop do široke mreže mednarodnih povezav. V pogovoru osvetljujemo tudi širšo sliko tveganega kapitala – kako se razvija v Evropi in kje pri tem stoji Slovenija.

Leta 2013 je v Trstu potekal 1. festival Slovencev v Italiji, takrat namenjen predvsem italijansko govorečim someščanom in pripadnikom slovenske narodne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, pobudnica in glavna organizatorka bienalnega festivala, pa je želela pestro dejavnost približati tudi Slovencem iz matične države. Letos so se tako povezali s šolami iz Slovenije in odziv je bil odličen. 7. Slofest je bilo tako v znamenju mladih in iz Slovenije jih je prišlo več 100, skupaj pa kar 3000. V treh dneh se je sicer zvrstilo več kot 60 različnih prireditev, namenjenih vsem generacijam; od predstavitve dejavnosti različnih društev in zvez, gostovanj literatov, okroglih miz, gledaliških predstav in pogovorov, do vodenih izletov po slovenskem Trstu in pohodov. Zakaj je Slofest tako pomemben za slovensko narodno skupnost? Prisluhnite reportaži, ki jo je pripravila Špela Lenardič!

Koliko sami uporabljate umetno inteligenco? Je sploh ne? Morda le takrat, kadar vam brskalnik Google na vrhu strani ponudi odgovor v obliki povzetka, ki ga pripravi umetna inteligenca? Ali pa morda redno klepetate s ChatGPT-jem in ga uporabljate za šolo ali delo?

No, uporaba priročnih orodij, ki jih ponujajo velika ameriška podjetja, ima tudi številne negativne strani. Pri nas in v Evropi se zato zdaj pospešeno gradijo podatkovni centri, ki bodo omogočili lažjo uporabo umetne inteligence in razvoj novih aplikacij tu pri nas. Zakaj potrebujemo denimo Slovensko tovarno umetne inteligence (s kratico SLAIF) in kaj nam utegne prinesti? Gost Radiosfere je vodja Centra za mrežno infrastrukturo na Institutu "Jožef Stefan" dr. Jan Jona Javoršek.

Današnji datum – 17. september – je že tradicionalno datum začetka nove bralne sezone v okviru bralne značke. Je tudi dan rojstva in smrti slovenskega mladinskega pisatelja Franceta Bevka, ki je dejal, da je »dobra knjiga – zlata knjiga«. Zato je 17. september imenovan tudi dan zlatih knjig. Ob tej priložnosti po vrtcih, šolah, knjižnicah in še kje, potekajo številne z branjem povezane dejavnosti.

Gabon je nekdanja francoska kolonija, ki leži v zahodni Srednji Afriki ter meji na Ekvatorialno Gvinejo, Kamerun in Republiko Kongo. Uradno ime države, v kateri živi okoli 2,5 milijona ljudi, je Gabonska republika. Država je bogata z nafto in nekaterimi drugimi rudnimi bogastvi, prav tako pa je zelo bogata tudi gabonska narava. Gabon smo spoznali s pomočjo Michela Obenge – Gabonca, ki del leta preživi v Sloveniji, del v Gabonu.

»Pol sveta v samo četrtini novic« so zapisali v sedmi izdaji t.i. GMMP; globalni raziskavi spremljanja medijev po spolu. Gre za največjo in najdlje trajajočo raziskavo o spolu v svetovnih medijih, ki že 30 let vsakih pet let meri, kako so ženske zastopane, prikazane in slišane kot teme, viri in avtorice ter kaj to pomeni za demokracijo in enakost. Raziskava je potekala v devetdesetih državah, tudi v Sloveniji. O tem kdo ustvarja novice leta 2025, kakšen napredek je bil dosežen k enakosti spolov v medijih in novicah v zadnjih treh desetletjih in kaj je mogoče storiti za zapolnitev preostalih vrzeli in spopadanje s trenutnimi izzivi, bomo spregovorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila dr. Alenko Jelen z Univerze v Stirlingu in Matejo Malnar Štembal podpredsednico združenja Ona Ve, ki je nacionalni koordinator za Slovenijo.

V sredini Radiosferi ob pol devetih bomo nekajkrat uporabili kratico EKI. Tako na kratko imenujemo Enoto za krizne intervencije v Ljubljani. Gre za prostor, oddelek odprtega tipa, ki deluje v okviru Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, in predstavlja nekakšno hipno injekcijo oziroma pomoč, ko nas življenje psihično zlomi. Jutri namreč obeležujemo Svetovni dan preprečevanja samomora. In prav takrat, ko doživimo hudo krizo in preprosto ne vidimo izhoda, nas ambulantni ali dežurni psihiater lahko napoti v Enoto za krizne intervencije. Hospitalizacije so načeloma kratke, namenjene predvsem umiku in spodbudi pri načrtovanju nadaljnjega življenja in sprememb. Sogovornica: doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr.med., specialistka psihiatrije v.d. predstojnice Centra za mentalno zdravje in vodja Enote za krizne intervencije Univerzitetne psihiatrične klinika Ljubljana ter docentka za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.