Pasja šola Akademija Mi2 , ki jo je ustanovila Sara Čotar v Grgarju, izobražuje vzgojitelje in inštruktorje. V njej sodelujejo domači in tuji predavatelji iz različnih znanstvenih področij povezanih s psom. Poglabljajo se v psa kot celoto, slušateljem pa odpirajo vpogled v zelo slikovit in barvit notranji pasj svet, kjer se jim odpira boljše razumevanje pasjega vedenja. Tu ne gre le za spoznavanje lastnega psa, temveč za neko filozofijo srečnega življenja s psom.

V oddajo Odprto za srečanja smo tokrat povabili Marjanco Velišček iz Kobarida, dolgoletno sekretarko tolminskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije. Letos poleti se je upokojila, vendar kljub temu še naprej ostaja dejavna kot prostovoljka. Z Marišo Bizjak sta se spominjali preteklih let, ki so ji dale potrpežljivost, razumevanje in predvsem zavedanje, kako pomembno je, da v vse bolj individualiziranem svetu še vedno ostajamo ljudje - ljudje, ki opazimo drug drugega in si med seboj pomagamo.

Včasih se zdi, da je življenje sestavljeno iz rutine, urnikov in pravil. Potem pa srečaš nekoga, ki ti dokaže, da se da v vsem tem najti tudi veliko smeha. Naš današnji gost v oddaji Odprto za srečanja je Sani Može - vloger, stand up komik, fotograf in glasbenik, ki s kraško iskrenostjo in veliko samoironije razkriva, kako zabaven zna biti čisto običajen dan. Danes je prepoznaven obraz kraškega humorja. Verjame, da se ustvarjalnost začne tam, kjer se konča rutina. O tem je bila beseda, pa tudi o vlogih, stand upu, glasbi, fotografiji in o tem, kako se rojevajo ideje na relaciji med službo in odrom. Če mislite, da vas je težko nasmejati - potem je to pogovor, ki ga morate slišati.

Ljudje se radi smejemo, a težko razumemo, zakaj so klovni pogosto žalostni. Kdo ve, če ga bomo v oddaji Midva, ki se pod okriljem oddaje Odprto za srečanja z oktobrom vrača s tretjim nizom, našli ta odgovor. A morda ga bomo zaslutili skozi pogovor z našima prvima gostoma. To sta "brata v humorju", zamejca - satirika in humorista Boris Kobal in Boris Devetak. Oba poznamo s tv ekranov, odrov, radia. Boris Kobal je znan tudi po aferi "plagiat", ki ga je osamila, a prijatelj Boris Devetak ga ni zapustil. Zdaj skupaj nastopata s predstavo Pandemenca in še vedno se njunemu humorju iz srca nasmejemo. V goste ju je povabila Nataša Benčič.

Bil je nenavaden dijak koprske Umetniške gimnazije, se spominjajo profesorji. Pri rosnih šestnajstih letih je bil prepričan, da je glasba nedeljiv del njegovega vsakdanjika. V celoti se je odprl razsežnemu svetu glasbe. Diplomiral je iz kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, izobraževanje je nadaljeval na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, smer kompozicija - glasbeno gledališče. Sledila so priznanja, nagrade, povabila, naročila … po vsem svetu. Danes je priljubljen glasbeni ustvarjalec in docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani. To je skladatelj Matej Bonin. Njegovo skladbo Simfonični gozd lahko sestavljamo v svojstven zvočni svet v parku Rafut - v okviru programa GO!2025. Pravkar je premiero doživela njegova opera za mlade Lisičja luna. Odprto je tekla beseda z Matejem Boninom - o ustvarjalnem navdihu razsežnega napona, o bogastvu notranjega glasbenega sveta, o pogledih in nazorih, pa tudi o nostalgiji po domači Izoli.

Dopisniku iz Beograda Boštjanu Anžinu se izteka drugi zaporedni mandat. V posebnem oglašanju je za Radio Koper opisal številne zanimivosti o življenju in delu v srbski prestolnici. Pa tudi spremembe, ki so se v zadnjem desetletju zgodile v največjem mestu zahodnega Balkana. "Ko sem začel poročati iz Srbije, je bila celo bližje Evropski uniji kot danes," poudarja Anžin, ki je zadnje mesece spremljal enega največjih družbenih in političnih dogodkov v Srbiji, proteste, ki so se začeli po padcu nadstreška v Novem Sadu. Z njim smo govorili tudi o tem, zakaj je s seboj v Beograd (še pred covidom) vzel maske, in izpostavili problem revnih držav, pri katerih okoljska vprašanja niso med prioritetnimi temami. S sogovornikom smo govorili tudi o selitvenem stresu in zaključili z mislijo, kako življenje v tujini človeka obogati. Morda pa je bilo najbolj pomembno vprašanje tisto, zakaj sploh potrebujemo novinarja dopisnika iz tujine? V Slovenijo se Anžin vrača z ženo Janjo, tudi novinarko, in s tremi posvojenimi domačimi živalmi.

66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah. 27. septembra bo na povabilo Fundacije Poti miru kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v osrčju le-te, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred mikrofon. Zakaj imamo radi zgodbe iz zgodovine? Kako pomembna so osebna stališča zgodovinarja pri njeni intepretaciji? Zakaj po mnenju Alessandra Barbera ne moremo postavljati srpa in kladiva na isto raven s kljukastim križem? Kako mračen je v resnici bil srednji vek in zakaj moramo povode za travme med Slovenci in Italijani v 20. stoletju iskati prav tam, v srednjem veku – oziroma v letu 1202? Kako je potekalo usodno leto 1917 na soški fronti ter zakaj imajo v Italiji tako zelo selektiven spomin na našo skupno zgodovino desetletij po tem? O vsem tem z zgodovinarjem Alessandrom Barberom, v oddaji Odprto za srečanja.

Julija je marsikoga na Goriškem presenetila vest, da se s frančiškanskega samostana na Kostanjevici poslavlja priljubljeni pater Niko Žvokelj. Obnovljena cerkev, samostan, ki je postal kulturni spomenik državnega pomena, festival burbonk ter odmevno delo z mladimi – pod vse to se podpisuje tudi pater Niko, ki je najbolj hvaležen za to, da je srečal ljudi, ki jim Kostanjevica veliko pomeni in so bili zanjo pripravljeni žrtvovati tudi ogromno svojega časa. Kot pravi, zgolj »niko«, kar v hrvaškem prevodu pomeni nihče, ne bi bil dovolj. S patrom Nikom Žvokljem se je pogovarjala Eva Furlan.

V oddaji Odprto za srečanja smo gostili Boruta Fakina – direktorja Vinakoper, predsednika Primorske gospodarske zbornice in predsednika Turističnega združenja Portorož. Leta 2018 je prevzel žezlo od očeta Roberta Fakina, od takrat pa je klet doživela presenetljiv vzpon. V pogovoru sta z voditeljem Iztokom Novakom Easyem spregovorila o tem, kako se prepletata vinarstvo in turizem, kako vidi Primorsko kot regijo prihodnosti in kje še zamujamo. Pa tudi o povezovanju ljudi in idej. Ni manjkalo tudi osebnih not.

Za vse se najde rešitev, je osrednje vodilo Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, ki šteje prek 250 članov in članic. Ena od njih je tudi Anja Uršič, ki prihaja iz Borjane v občini Kobarid. Društvu se je pridružila že v osnovnošolskih letih in je v njem ves čas zelo dejavna. S svojim znanjem, prodornostjo in z odločnostjo veliko pripomore k uspešnemu delovanju društva in njegovi širši prepoznavnosti. Je doktorska študentka sociologije na področju zaposlovanja slepih in slabovidnih ter tudi članica Evropske zveze slepih. Njen optimizem, vztrajnost, široka razgledanost in dobra volja so kljub težavam z vidom naravnost osupljivi. In tudi več kot dovoljšen razlog za povabilo pred radijski mikrofon.

Današnjo oddajo Odprto za srečanja smo namenili vinu, vinogradništvu in vinarstvu ter njihovi prihodnosti na Krasu oziroma v najmanjšem vinorodnem okolišu v Sloveniji. Nosilec te kmetijske dejavnosti je zadružna klet Vinakras Sežana, ki jo že 19-o leto zapored vodi Marjan Colja. Lahko rečemo, da uspešno, kar dokazujejo tudi zadnja priznanja in nagrade. Tako je klet za teran na letošnjem ocenjevanju za Praznik terana in pršuta prejela največ točk in se tako uvrstila na prvo mesto med kraškimi pridelovalci. Na osrednjem kmetijsko živilskem sejmu AGRA, ki se bo v Gornji Radgoni začel prihodnjo soboto, pa bo Vinakras prejela kar dve laskavi nagradi, in sicer nagrado šampion za izbrani teran letnik 2023 in nagrado prvak vinske turistične ceste za vino malvazija Prestige. Marjan Colja je sicer po izobrazbi diplomirani organizator manager, pot med vinogradnike in vinarje pa je bila logična izbira zaradi družinske tradicije.

Joe Valenčič je ameriški zgodovinar slovenskega rodu in dolgoletni promotor slovenske dediščine v Združenih državah Amerike. Njegovi starši prihajajo iz Jelšan pri Ilirski Bistrici, sam pa je bil vrsto let kustos Slovenskega muzeja v Clevelandu. Je tudi filmski producent, pisatelj, predavatelj ter soustanovitelj tamkajšnjega Muzeja polke. Odlikuje ga izjemen pripovedni talent – že desetletja ohranja zgodbe slovenskih izseljencev in velja za pravega ambasadorja slovenske kulture v Ameriki. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič – o identiteti, slovenski glasbi po ameriško, zvezdnikih slovenskega rodu v Hollywoodu, ki bi brez njegovega raziskovalnega dela ostali prezrti, pa tudi o Melanii Trump, Luki Dončiću in o tem, kaj danes pomeni biti Slovenec čez lužo.

Nikita Peresin Meden je doktorica zgodovine, asistentka na Fakulteti za humanisitko in raziskovalka na Raziskovalnem centru za humanistiko, Univerze v Novi Gorici.Čeprav se je iz rodnih Senožeč pred leti preselila v Goriška Brda, jo še vedno vleče domov še - tudi raziskovalno. Sodelovala je namreč pri zasnovi Muzeja prevozništva in tovorništva.

Jan Brodar je novi direktor Gasilske brigade Koper, kjer se je kot kandidat za gasilca zaposlil leta 2009, na svoji poklicni poti pa je zamenjal kar nekaj delovnih mest. Sodeloval je v številnih intervencijah, delo gasilca pa opisuje kot poslanstvo. V pogovoru nam bo razkril ozadja gašenja nekaj največjih požarov pri nas, kako nevaren je veter med gašenjem goznih požarov in požarov v predorih in da je med gašenjem osnovno orodje gasilca tudi motorna žaga. Kaj pomeni gasiti požar v zadimljenem prostoru, kjer je vidljivost skorajda nična, nad tabo pa ognjeni zublji in temperatura prek 700 stopinj? Poglavja: 00:03:11 Zakaj je bil požar na goriškem krasu tako poseben? 00:07:01 Kaj pomeni gasiti požar na nedostopnem terenu? 00:15:25 Kaj pomeni gasiti požar v zadimljenem prostoru, kjer je vidljivost skorajda nična, nad tabo pa ognjeni zublji in temperatura prek 700 stopinj? 00:23:26 Čudni klici in čudna posredovanja se dogajajo 00:30:07 Kako nevarno je gašenje v predorih? 00:35:38 Kaj so koprskim gasilcem povedali in pokazali kolegi iz Južne Koreje? 00:40:22 Kaj pomeni biti gasilec?

Gostja današnje oddaje je Barbara Baloh, doktorica jezikoslovnih znanosti, izredna profesorica na Pedagoški fakulteti v Kopru in raziskovalka, ki se ukvarja z didaktiko književnosti. Je ljubiteljica slikanic brez besedila, o katerih je pripravila tudi razstavo. V osebni zbirki jih ima že več kot 160 iz različnih držav. Sicer pa raziskuje zanimiv svet ustvarjalnosti, besed, večjezičnosti in pripovedovanja.

Dorijan Maršič je direktor sežanskega Inkubatorja. Teče mu že drugi mandat. Pred tem je vodil Univerzitetni razvojni center in Inkubator Primorske, še prej pa je bil direktor Fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min, ki se je pozneje preoblikovala in jo zdaj poznamo pod kratico ITF kot Ustanovo za krepitev človekove varnosti. Izkušnje za izzive, s katerimi se je in se še ukvarja, je med drugim pridobival tudi kot soustanovitelj in direktor Radia Capris, kot član koprskega izvršnega sveta in direktor koprske Gasilske brigade, kot poslanec, direktor Študentskih domov ter kot član upravnega odbora in glavni tajnik Univerze na Primorskem. Dorijan Maršič je na družbenem omrežju, ki povezuje ljudi s poslovnim okoljem, zapisal, da mu ob vseh funkcijah, zadolžitvah in aktivnostih ni bilo in mu ni dolgčas. O podrobnostih njegove pestre kariere, se bo pozanimala Jasna Preskar.

Pirančan Ivan Loboda je v Londonu doštudiral gledališko režijo in leta 2021 vpisal magistrski študij na ljubljanski AGRFT. Trenutno v Gledališču Koper režira predstavo "Ocean morje" nastalo po istoimenskem romanu italijanskega pisatelja Alessandra Barrica. Predstava bo prva premiera jubilejne, 25. sezone Gledališča Koper. Naš gost je tudi umetniški vodja mednarodnega festivala FUGA - festivala gledaliških uprizoritev umetniških akademij iz Evrope. Njegove predstave so izrazito vizualne, poudarja, v središče svojega gledališkega ustvarjanja pa trenutno postavlja empatijo, delo s srcem. Pri tem raziskuje, kako umetniško delo približati gledalcu in se ga dotakniti na čustveni ravni.

Arheologinja, etnologinja in antropologinja, profesorica doktorica Katja Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem je avtorica knjige, znanstvenega dela »V tišini spomina – Eksodus in Istra«. Po desetletjih molka je bila prva, ki je za množično preseljevanje Italijanov iz Istre v obdobju po drugi svetovni vojni uporabila besedo eksodus. S knjigo je dala glas vsem utišanim, katerih spomini se ne ujemajo s prevladujočim kolektivnim spominom na eksodus. S preseljevanji in njihovimi posledicami se ukvarja z antropološkega vidika. Zanimajo jo zgodbe ljudi, spomini, njihova tišina in bolečina. Trenutno je vodja mednarodnega projekta, ki obravnava obmejne travme. Da bi se končno slišali, da bi poskusili razumeti drug drugega, razvili empatijo in morda pozdravili družbo, v kateri je še veliko spominov v tišini in bolečini.

V oddaji Odprto za srečanja je naš gost nekdanji nogometaš Alen Šćulac. Igralsko kariero je nadaljeval s trenersko potjo, trenutno pa pri dekanskem Jadranu opravlja tudi funkcijo predsednika kluba. Šćulac je v karieri igral v domačih Dekanih, Kopru, Izoli, Ajdovščini, Novi Gorici, Ljubljani in Murski Soboti. Izhaja iz športne družine, športne gene je prenesel tudi na naraščaj. Alena Šćulca je na pogovor povabil Primož Čepar.

Beneški fantje so najstarejši ansambel, ki je bil zasnovan v Ljubljani leta 1952. Anton Birtič in Edo Bucovaz sta bila doma v Beneški Sloveniji. Ansambel še vedno nastopa in vodi ga Tomaž Kobol. V zadnji zasedbi deluje še en Primorec, in sicer Fabio Hlede iz Brd. Gost oddaje je Fabio Hlede!