V oddaji Od setve do žetve bomo slišali, kakšno vlogo ima konzorcij znanja na področju ekološkega kmetijstva, zatem bomo znova opozorili na zlato trsno rumenico – bolezen, ki zelo ogroža slovenske vinograde; spoznali bomo tudi 15. inovativnega mladega kmeta – ta laskavi naziv bo dve leti nosil zelenjadar Aleš Čadež iz Poljanske doline –, ustavili pa se bomo še pri strojnih krožkih. Ti povezujejo kmete, ki potrebujejo strojne storitve, s ponudniki teh uslug.

Vinogradniki in vinarji na Primorskem so po dveh skromnejših letih znova zadovoljni s pridelkom grozdja. Letošnja trgatev je namreč postregla s količinsko in kakovostno dobro letino, ki je po oceni stroke približno za tretjino večja v primerjavi z običajnim izkupičkom. Zato pridelovalci in stroka pričakujejo zelo kakovosten letnik vin, za katera so med drugim značilni višje kisline in nižji alkoholi. Pred bližajočim se martinovim smo se v obeh nekdaj osrednjih vinskih kleteh na Vipavskem in v Brdih pozanimali, kaj jim je prinesla letošnja trgatev in kakšna vina so iztisnili iz dobavljenega grozdja. Med primorskimi sadjarji pa smo preverjali, kako je s samooskrbo in s kakšnimi težavami se srečujejo pri pridelavi hrane. V oddaji opozarjamo še na skokovito naraščanje populacije šakala in temu posledično strmo upadanje števila srnjadi v loviščih. Ta problematika je na Goriškem tudi vse večja čezmejna težava.

Največja zadružna mlekarna pri nas, Mlekarna Celeia, nadaljuje z izboljševanjem tehnologije odpadnih voda. Letos so dosegli zavidljive rezultate, postopno pa povečujejo tudi število zaposlenih. Park Škocjanske jame pa si, v sodelovanju z lastniki in upravljalci zemljišč, prizadeva ohraniti bogate kraške travnike in pašnike ter poskrbeti, da bi se čim bolj neokrnjeni habitati ohranili za prihodnje rodove. Vendar se ob napovedi nove evropske uredbe, ki jim bo narekovala, kakšne dejavnosti bodo lahko opravljali na izkrčenih zemljiščih, med njimi širi tudi nekaj strahu. V Gornji Radgoni pa nadvse aktivno Društvo podeželskih žena praznuje 50. obletnico delovanja. Ženske na podeželju si - poleg dela na kmetiji in skrbi za družino - znajo najti tudi čas za druženje in izobraževanje.

Oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili izboru za inovativnega mladega kmeta, ki sta ga že petnajstič pripravili Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Za naziv se letos poteguje šest kandidatov iz različnih slovenskih regij, organizatorji pa pravijo, da je namen izbora med mladimi podpirati inovativnost na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Prisluhnite mladim kreativnim kmetovalcem.

Tokratna osrednja tema je zelenjadarstvo. Z zelenjavo smo v Sloveniji le 37-odstotno samooskrbni in konkurenčno zaostali, investicije v razvoj te panoge so počasne, investitorje odvračajo dolgotrajni postopki pridobitve vseh dovoljenj. Pridelava zelenjave pa je tudi najbolj deficitna znotraj ekološkega kmetijstva. V oddaji slišimo, kaj od države pričakujejo pridelovalci zelenjave in kaj jim odgovarja predstavnica kmetijskega ministrstva. Govorimo tudi o izzivih ekološkega kmetijstva, ki ima velik poudarek v viziji kmetijstva do leta 2040, in izvemo, da je vprašanje skladišč največji izziv prve Pomurske ekološke zadruge.

Slovensko vinogradništvo ogrožajo okužbe z zlato trsno rumenico. Ta se je v zadnjih dveh letih najbolj razširila na severovzhodu države, zdaj pa je na udaru Bizeljsko. Kljub ukrepom z zatiranjem ameriškega škržatka in odstranjevanjem obolelih trsov pa so se okužbe letos zelo razrastle. Vinogradniki opozarjajo, da dovoljeni pripravki za zatiranje škodljivcev niso učinkoviti, zato pozivajo odgovorne, naj poskrbijo za dodatne ukrepe in uporabo učinkovitejših sredstev. Država sicer lastnikom vinogradov, ki so v okuženem predelu odstranili obolele trte, omogoča denarno nadomestilo in tako bo tudi prihodnje leto. Težave, vendar ne s škodljivci, ampak z vremenom in posledicami katastrofalnih poplav pred dvema letoma pa imajo tudi pridelovalci hmelja. Letošnji pridelek bo že drugo leto zapored pod običajnim povprečjem, zato pa se obeta visoka kakovost, ugotavljajo še hmeljarji. V oddaji smo obiskali tudi družinsko kmetijo v Dornberku na Goriškem, ki že 150 let prehaja iz roda v rod.

Jesen je čas, ko ocenjujemo sadove preteklega dela. V oddaji lahko slišite, da smo v Sloveniji letos pridelali okoli 40 odstotkov manj jabolk kot prejšnja leta. Tudi v Posavju, kjer pridelajo več kot 60 odstotkov vseh slovenskih jabolk. Letina je sicer slaba, plodovi so drobni, vendar pa je kakovost odlična. V spodnjem Podravju, v Halozah in Slovenskih goricah se končujejo trgatve. Vinska letina je – kljub muhastemu vremenu in bolezni trte – tako količinsko kot tudi kakovostno presenetljivo dobra. Na drugem koncu Slovenije – na Krasu – pa je muhasto vreme vinogradnikom povzročalo precej skrbi. S trgatvijo niso začeli nič prej kot prejšnja leta, prvi septembrski dež in jutranje rose pa so ponekod botrovali tudi pojavu plesni.

Pojavi bolezni modrikastega jezika še ne upadajo. Rejci pričakujejo finančno pomoč. Zaradi množičnih poginov ovc je higiensko veterinarska služba preobremenjena, zamude pri odvozu sprožajo zaskrbljenost in kritike na pristojne službe. O problematiki obvladovanja te bolezni govorimo v začetku oddaje. Na Obali so našli več gnezd nevarnega orientalskega sršena, tujerodne invazivne vrste, njegovo širjenje je treba preprečiti, dokler je še čas. Pripravili smo tudi nekaj poudarkov z nedavnega prvega posveta Evropske komisije s predstavniki kmetijskih in drugih nevladnih organizacij pri nas o skupni kmetijski politiki v okviru novega proračunskega okvira.

Na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja obirajo pečkato sadje, v teku pa je tudi trgatev. Jabolk in hrušk, pravijo, bo manj kot pretekla leta, so pa sadeži dovolj kakovostni za skladiščenje. Medtem pa prvi podatki dozorevanja grozdja kažejo na še en vrhunski letnik vin. Precej burno je v javnosti odmeval sprejem novele zakona o živalih v delu, ki prepoveduje kastracijo pujskov brez uporabe analgezije in anestezije. Po protestu na sejmu Agra so se dogovorili, da bodo kastracijo do sedmega dneva starosti s protibolečinskimi sredstvi z novim letom opravljale veterinarske organizacije. V oddaji tudi o tem, kako poteka postopek kastracije v praksi. In če ste si zaželeli sladoleda, na kmetiji Rebec s Kala pri Pivki znajo narediti odličnega – iz kozjega mleka.

Z obiranjem grozdja za penine se je prejšnji teden, na nekaterih legah pa tudi že prej, začela trgatev na Primorskem. Prva predvidevanja stroke in vinogradnikov se nagibajo k napovedi zelo dobre letine, tako po kakovosti kot količini. V zadružni kleti Brda, denimo, predvidevajo prevzem približno šestih milijonov kilogramov grozdja, kar je skoraj tretjino več kot lani. Cene odkupljenega grozdja ostajajo na ravni lanskih; boljše plačilo za bele in rdeče sorte pa letos napovedujejo v Kleti Vipava 1894. Značilnost trgatve na Primorskem je tudi velika izenačenost dozorevanja sort. To pomeni, da so ponekod v slovenski Istri začeli hkrati obirati grozdje za penine in za tako imenovana mirna vina. Si pa vinogradniki in vinarji v vseh štirih primorskih vinorodnih okoliših želijo, da bi glavnina trgatve minila v lepem vremenu, brez večjega deževja. V oddaji, predstavimo še priložnosti, ki jih prinaša gojenje alge spiruline. Živilo z veliko beljakovinami, vitamini in minerali bi namreč nosilci projekta Modrozelena radi približali slovenskim kmetovalcem

V Gornji Radgoni bo do četrtka, 28. avgusta, na ogled 63-ti mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Tudi letos ponuja na ogled najnovejše tehnologije, inovativne rešitve za kmetijstvo, gozdarstvo in živilskopredelovalno industrijo ter pester spremljevalni program. Med aktualnimi temami, ki bodo zaposlovale kmete in stroko, je zagotovo predlog večletnega finančnega okvira za obdobje od 2028 do 2034 – ta predstavlja temeljito preoblikovanje proračuna Evropske unije, veliko pozornosti pa je tudi na letošnjem sejmu namenjene trajnostnemu kmetovanju in mladim. O vsem tem v oddaji Od setve do žetve.

V oddaji Od setve do žetve pozornost usmerjamo v bolezen modrikastega jezika, ki se hitro širi po vsej državi. To še najbolj skrbi združenja rejcev in veterinarje praktike, ki pozivajo rejce, naj se odločijo za preventivno cepljenje živali. To je država v celoti prevalila na rejce. Kmetijsko gozdarska zbornica od države zahteva ukrepanje, več o bolezni pa nam pove Tomo Wankmuller, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije. Po poljih se širijo invazivne rastline, ki so jih lastniki kmetijskih zemljišč dolžni zatirati, opozarja Marjeta Miklavc iz Kmetijskega zavoda Maribor. Ena največjih nadlog je pelinolistna ambrozija. Izvemo tudi, kako dolgo je trajal sicer uspešen prenos kmetije na mlajšo generacijo na kmetiji Pučnik v občini Oplotnica.

V oddaji Od setve do žetve smo se posvetili noveli Zakona o zaščiti živali, ki je zaostrila odnos Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije do pristojnega ministrstva. Tudi hmeljarjem ne kaže najbolje, zaradi vremena naj bi bila letina hmelja podpovprečna. Obiskali smo Pohorsko gobarno – ta že dobro leto ponuja zanimivo paleto gob, od bukovega ostrigarja do resastega bradovca.

Kmetijska pridelava je brez ustrezno urejenega namakanja površin vse bolj otežena ali celo nemogoča, saj so suše in vročinski valovi vse pogostejši, opozarjajo tako pridelovalci kot stroka. V Vipavski dolini so se po dolgoletnih težavah z namakalnim sistemom Vogršček strasti zdaj umirile, tako da ga kmetje lahko bolj ali manj neovirano uporabljajo. Drugače pa je v Goriških brdih, v katerih postajajo vse glasnejši v iskanju trajnejše rešitve za namakanje svojih 2 tisoč 500 hektarjev obdelovalnih površin. Zgled, kako sistemsko rešiti težave z namakanjem in kmetijsko pridelavo, imajo Brici v svoji neposredni soseščini na italijanski strani – v Furlaniji -Julijski krajini. Pozanimali smo se in pogledali, kako je njim uspelo pripeljati vodo iz Soče do hribovitih kmetijskih zemljišč tik ob meji s Slovenijo. V tematski oddaji bomo opozorili tudi na težave z namakanjem kmetijskih površin na ankaranski Bonifiki.

Pridelava hrane postaja vse zahtevnejša, poleg vremena kmetom povzročajo sive lase še različni škodljivci, uvajanje nove tehnologije ter birokracija. V tokratni oddaji bomo preverili, kakšna je letošnja žitna letina in katere sorte žitaric je sploh smiselno še sejati, spoznali bomo prednosti in slabosti aplikacije Sopotnik, ki kmetom omogoča vpogled v stanje kmetijskih površin, ob koncu pa nam bo kuharski mojster razložil, kako pripravimo zelenjavne in sadne prihranke za zimo.

Prva tema oddaje je agrofotovoltaika. Ta predstavlja dvojno rabo prostora za hkratno proizvodnjo dveh temeljnih strateških dobrin: hrano in električno energijo. Prvi poskusni projekt na tem področju bodo izvajali na sadovnjaku Brdo pri Lukovici. Takšne projekte podpira predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ki pa povzroča marsikatero dilemo glede zaščite kmetijskih zemljišč. V nadaljevanju se pogovarjamo z direktorico kmetijske zadruge Slovenska Bistrica Karmen Sadek Pučnik, med drugim o pomenu statusa organizacije proizvajalcev, ki jo je zadruga pridobila za rejce, in vključevanju žensk v zadružni sistem. Predsednica mednarodnega združenja rejcev bosanskih planinskih konj Vesna Stariha pa nas seznani s to kritično ogroženo pasmo konj.

Za oddajo Od setve do žetve smo se ustavili na dnevu sadjarsko vinogradniške tehnike med vinogradi in sadovnjaki Biotehniške šole Maribor. Znova smo spomnili na katastrofalne posledice zlate trsne rumenice, ene najnevarnejših bolezni vinske trte, in pozvali k doslednemu zatiranju ameriškega škržatka, ki to bolezen prenaša. Društvo rejcev drobnice Haloze pa letos zaznamuje 25 let delovanja, pred dnevi so na gradu Borl v občini Cirkulane pripravili tradicionalni ovčje-kozji bal.

Poletna vročina in pomanjkanje padavin te dni povzročata vse več skrbi pridelovalcem. Pomanjkanje vode pesti vse kmetijske rastline, zaradi suše je zahod države bolj prizadet od vzhoda, ugotavljajo v Kmetijsko-gozdarski zbornici. Posledice v spodnji Vipavski dolini blaži namakalni sistem Vogršček. Visoke temperature ozračja vplivajo tudi na zorenje sadja, saj se sezona prej začne in tudi prej konča. To se na Primorskem pozna pri breskvah, obirati so jih začeli pred dvema tednoma. Letina je po kakovosti in količini povprečna, ponekod zaradi spomladanske pozebe in toče pa slabša, kot je povprečje običajnih sezon, opažajo pridelovalci in stroka. Težave so tudi s starostjo in z obnovami breskovih nasadov, saj je teh iz leta v leto manj. Obiskali smo tudi Park Škocjanske jame, kjer bodo v okviru čezmejnega projekta nabirali, čistili in shranjevali rastlinska semena. S tem želijo ohraniti tradicionalne suhe kraške travnike. V oddaji izvemo tudi, zakaj so dvignili svoj glas ajdovski kmetje in lovci.

Trenutno je na področju kmetijstva odprtih več razpisov. Med drugim tudi štirje na intervenciji IRP 29. Gre za razpise v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali, skupaj pa je na voljo kar 31 milijonov evrov. Glede na napovedi klimatologov lahko pričakujemo, da bodo poletja zelo pogosto vroča in suha. Pozanimali smo se, kaj to pomeni za kmetijsko rastlinsko proizvodnjo. Strokovnjaki vidijo rešitev v namakanju in prilagoditvi kultur. Tik pred počitnicami pa smo ujeli tudi 5 dijakov Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šle Postojna, ki so na dijaki izmenjavi Gruzijce učili, kako varno gozdariti.

Zakonodajna prenova ministrstva za kmetijstvo je zajela tudi področje vinogradništva in vinarstva, panogo, ki je na prelomni točki. Ali lahko zakonodaja zaustavi propadanje in zagotovi spodbudnejše možnosti za razvoj vinarstva? O tem smo se pogovarjali z Juretom Grubarjem, direktorjem zadružne vinske kleti Krško. Za podnebne spremembe zahtevajo prilagajanje. Za vinograde, zlasti na zahodnem delu Slovenije, to pomeni namakanje. Pri doseganju ravno pravega sušnega stresa trte za optimalno kakovost grozdja je v veliko pomoč računalniški program, nam je pojasnil Klemen Lisjak s Kmetijskega inštituta Slovenije. Tokratna tema je tudi poskus dvigovanja ugleda laškega rizlinga na območju Srbije, Hrvaške in Slovenije. Obstaja predlog, da bi v Sloveniji za to vino uporabili staro ime GRAŠICA.