V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.
Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.
V pogovoru se dotakneva:
Če vas zanima mesto, prostor in misel, ki stoji za njim, je ta epizoda kot nalašč za vas.
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.
Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.
V pogovoru se dotakneva:
Če vas zanima mesto, prostor in misel, ki stoji za njim, je ta epizoda kot nalašč za vas.
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.
Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.
V pogovoru se dotakneva:
Če vas zanima mesto, prostor in misel, ki stoji za njim, je ta epizoda kot nalašč za vas.
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM.
Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.
Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani.
..
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM.
Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.
Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani.
..
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM.
Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.
Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani.
..
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM.
Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.
Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani.
..
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM.
Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.
Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani.
..
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM.
Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.
Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani.
..
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
V četrtem — zadnjem — delu se z LENKO končno dotakneva tudi njenih drugih aktivnosti.
Pogovarjava se o Igrivi arhitekturi in o pomenu vključevanja arhitekture v šolske kurikulume. Strinjava se, da se je z arhitekturo treba ukvarjati strateško. A ko prideva dovprašanja, kako to doseči, postane debata nekoliko bolj ognjevita — LENKINA vizija namreč trči ob mojo averzijo do birokratskega aparata.
Seveda si ne morem kaj, da je ne bi povprašal tudi o njeni izkušnji na položaju državne sekretarke, a se globljemu odgovoru na to spretno izmakne.
Zato raje preusmerim pogovor na njeno samostojno arhitekturno prakso in realizirane projekte. Zaključiva pa z razmišljanjem o tem, kakšen je idealen naročnik.
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Tudi tretji del pogovora z LENKO zaznamuje preskakovanje med arhitekturo in OHS — kar je seveda logično, saj sta ti dve temi neločljivo povezani.
V delu, posvečenem arhitekturi, se sprašujeva o pomenu dvoma in njegovih pasteh, zakaj so omejitve nujne, kakšen naj bo pravi kompromis in kaj sploh pomeni dobra arhitektura.
A pogovor naju hitro znova pripelje k festivalu OHS.
Kdo so prostovoljci, ki ga soustvarjajo, koliko objektov vsako leto odpre vrata, koliko obiskovalcev pritegne? In predvsem — v čem se slovenski OHS razlikuje od Open HouseWorldwide ter zakaj je kot tak edinstven v svetovnem merilu?
A OHS je že dolgo prerasel okvire samega festivala. Katere spremljevalne aktivnosti ga dopolnjujejo in kakšna je vizija njegove prihodnosti?
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
V drugem delu se z LENKO posvetiva njeni karierni poti.
Kako jo je po diplomi pri prof. Petru Gabrijelčiču najprej vodila v atelje Jurija Kobeta, nato v lastno arhitekturno prakso in pedagoško delo v Milanu, dokler ni nazadnje našla svoje mesto pri OHS.
Pogovarjava se o prepletenosti tem v arhitekturi, o pomenu širjenja kulture prostora med najširšo javnostjo in o priložnostih, ki jih ponuja festival OHS.
Kako komunicirati dobro arhitekturo? Zakaj so ozaveščeni naročniki ključni? Zakaj je pomembno, kakšne stavbe gradimo kot družba? Zakaj toga zakonodaja škoduje in zakaj arhitektura še vedno nima svojega ministrstva? To so vprašanja, ki me že dolgo iskreno zanimajo.
In ker so točno ta vprašanja tudi stalno v središču LENKINEGA razmišljanja, si težko predstavljam boljšo sogovornico za to temo.
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
LENKO sem spoznal, ko se je po vrnitvi v arhitekturoena od mojih hiš uvrstila v selekcijo festivala Odprte hiše Slovenije. OHS sta takrat organizirali z Ano Struna Bregar. Ko se je Ana odločila za novo pot, si nisem znal predstavljati, da bo LENKA zmogla sama prevzeti breme tako velikega projekta.
A sem se pošteno zmotil.
LENKA je takrat ne le suvereno in kompetentno prevzela vajeti OHS, temveč mu s svežimi idejami in izjemno zagnanostjo vdihnila nov zagon, s čimer me je še posebej navdušila.
Kljub temu, da je že sama organizacija OHS in vseh spremljevalnih aktivnosti ogromen zalogaj, to še zdaleč ni njeno edino področje delovanja. LENKA je tudi arhitektka,predavateljica, organizatorka drugih arhitekturnih dogodkov in ekskurzij, urednica, gostujoča profesorica, članica žirij,za njo pa je tudi epizoda državne sekretarke. V zasebnem življenju pa – strastna jadralka.
Čeprav sva se proti koncu pogovora dotaknila tudi njene odločitve za študij arhitekture in izkušenj s študija, sva se v prvem delu največ pogovarjala o jadralnih vozlih, morju in jadranju.
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Ob upokojitvi je prof. JANEZ SUHADOLC pripravil zaključno predavanje s provokativnim naslovom: »Zakaj študij arhitekture odsvetujem?« Ker je moje mnenje povsem nasprotno, me je seveda zanimalo, kaj se skriva za to izjavo. Pogovor tako razkrije, kako je sploh prišel na Fakulteto za arhitekturo kot profesor in kako je skozi leta doživljal idealizacijo različnih arhitekturnih sodobnikov, ki so prihajali in odhajali.Dotakneva se tudi prostoročne arhitekturne risbe – njenega pomena v arhitekturi, vprašanja, ali danes izginja ali pa morda doživlja preporod.Ena od ključnih tez prof. SUHADOLCA je, da sodobna arhitektura ne zna – ali pa ne zmore – preseči vzorov iz preteklosti. Zakaj je tako? Kakšen bi moral biti študij arhitekture danes? Kako je ta razmislek vključeval v naloge svojih diplomantov? In kakšno vlogo ima pri tem vera v transcendenco?Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah. In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Opus prof. JANEZA SUHADOLCA, ki so v večini prava umetniška dela, pa ni samo številen ampak tudi zelo raznolik. Poleg unikatnih in maloserijskih stolov je tako ob obisku papeža zanj oblikoval tudi dva prestola ter škofovske sedilije. Na drugi strani spektra pa najdemo pručko in čudovit Plevnik, ki je izdelan dobesedno iz mizarskih ostankov. Ter seveda - zanj zelo atipično minimalističen stol Light - za katerega pravi, da je uspešnica med domačimi arhitekti.
Čeprav je tema njegovih stolov neizčrpna, naju pogovor znova popelje k družinskim koreninam – tokrat k njegovemu očetu Antoniju. Po poklicu gradbenik, je dolga leta deloval kot Plečnikova desna roka in se od njega, kot pravi Suhadolc,dobesedno “nalezel arhitekture”. Na koncu je ustvaril arhitekturni opus, ki se je ne bi sramoval marsikateri Plečnikov učenec.
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Da bi bolje razumel, od kod izvira njegova naklonjenost do tehnike in mizarstva, v drugem delu pogovora s prof. JANEZOM SUHADOLCEM začneva pri njegovem rodbinskem drevesu. Ta uvod naju kmalu pripelje do tematike spomenikov – in njegovih zanimivih, pogosto provokativnih idej: od reciklaže Kidričevega kipa, do nadgradnje Spomenika žrtvam vseh vojn ter predloga za nov spomenik na Trgu republike.
Po kratkem – a skoraj neizogibnem – komentarju Mesarskega mostu pri Ljubljanski tržnici pa se končno posvetiva njegovi najbolj obsežni in prepoznavni ustvarjalni sferi: stolom.
Zgodba se je začela leta 1987, s šestnogim stolom, poimenovanim Sixtus. Sledili so muAnton, Oskar in mnogi drugi. Danes njegov stolarski opus obsega več kot 600 različnih modelov, zbranih v šestih knjigah – sedma pa je že v nastajanju.
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Med študijem arhitekture srečamo veliko profesorjev, a le redki pustijo pečat, ki ostane desetletja. Tisti, ki zaznamujejo cele generacije. Ki s svojo osebnostjo in delom postanejo več kot le pedagogi – postanejo legende.
Serijo pogovorov z legendarnimi profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo začenjam s profesorjem, ki ga poznajo vsi – tako tisti, ki jih je učil, kot tisti, ki so zanj slišali. Za našo generacijo se je srečanje z njim zgodilo že v prvem letniku, priprostoročni risbi – predmetu, ki po mojem mnenju še vedno predstavlja enega od temeljev arhitekturnega izraza.
Beseda teče seveda o profesorju JANEZU SUHADOLCU –SUHI-ju, kot smo ga ljubkovalno klicali študentje.
Prof. SUHADOLC pa ni bil le učitelj prostoročnega risanja. Je tudi predavatelj, popotnik, kolesar, veslač, kolumnist, oblikovalec – in seveda mizar.Ne izogiba se niti ostrim mislim ali kontroverznim izjavam, kot sta: »Po Plečniku ne bi smeli zgraditi nič več,« ali »Zakaj študij arhitekture odsvetujem.«
Tokratni pogovor ni bil posnet v našem studiu, temveč kar v njegovi mizarski delavnici. Okolje je bilo precej bolj nepredvidljivo, kot sem pričakoval – a tudi zelo življenjsko. Zato sem se na koncu odločil, da posnetek ostane needitiran. Takšen, kot je.
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
DOMNA sem spoznal pred kratkim, povsemslučajno, na roditeljskem sestanku. Je popotnik, letalec, permakulturnik in samograditelj.
In ko smo, po koncu uradnega dela starši še malce poklepetali med seboj, je beseda dala besedo in tako sem izvedel tudi to, da si gradijo nov dom. Kar samo po sebi niti ni nekaj kar bi posebej pritegnilo moje zanimanje.
A njihov je prav nekaj posebnega. Gradijo si namreč hobbit hiško. In to ne nek ponaredek ampak pravo pravcato - takšno, kot smo jih videli v filmih Gospodar prstanov in Hobbit.
To pa je tema, ki se mi je zdela zelo zanimiva in sem si želel o tem izvedeti še kaj več. In odtod tudi povabilo na moj podcast Arhitektov
DOMNA sem spoznal pred kratkim, povsemslučajno, na roditeljskem sestanku. Je popotnik, letalec, permakulturnik in samograditelj.
In ko smo, po koncu uradnega dela starši še malce poklepetali med seboj, je beseda dala besedo in tako sem izvedel tudi to, da si gradijo nov dom. Kar samo po sebi niti ni nekaj kar bi posebej pritegnilo moje zanimanje.
A njihov je prav nekaj posebnega. Gradijo si namreč hobbit hiško. In to ne nek ponaredek ampak pravo pravcato - takšno, kot smo jih videli v filmih Gospodar prstanov in Hobbit.
To pa je tema, ki se mi je zdela zelo zanimiva in sem si želel o tem izvedeti še kaj več. In odtod tudi povabilo na moj podcast Arhitektov
For the final part of the episode, I challenge ARA to switch into Argumentative Mode and try to convince me that the Earth is flat. Since she doesn’t actually believe it herself, her attempts aren’t particularly convincing — but the effort is entertaining nonetheless.
We use the last portion of our conversation to explore her user interface, features, and overall capabilities.
And finally, I hand the reins over to her, asking ARA to choose a topic for our grand finale.
You can find Architect’s Dialogues on YouTube at youtube.com/@architectsdialogues, as well as on Spotify, Apple Podcasts, and other podcast platforms.
If you enjoy these conversations, I’d truly appreciate your support—simply hit SUBSCRIBE on your favorite platform!
