Bralni navdih bomo tokrat poiskali na severu Evrope. Dogajanje napetega, kriminalnega romana je postavljeno v idilično mirno ribiško mestece na severu Islandije, kjer nihče ne zaklepa vrat in do koder vodi samo majhen gorski predor. Avtor Ragnar Jonasson je tudi soustanovitelj reykjaviškega mednarodnega festivala pisateljev kriminalk Iceland Noir, zato ni težko ugotoviti, kateri žanr mu je najbolj pri srcu. Snežna slepota je vznemirljiva zgodba, ki odseva kontrast beline mirnega okolja ter mračnih skrivnosti dogodkov in posameznikov. Bojan Leskovec v oddaji 7. stran gosti strastno bralko, ljubiteljico zgodovinskih knjig, magistrico športnega managementa Manco Rakovec.

Globalna uspešnica sodobne japonske pisateljice govori o človeku, ki je udomačil mačkona, in o mačkonu, ki je udomačil človeka, da bi nas navsezadnje naučila, kako dragocena so vsa življenja, človeška in živalska

Danes 53-letna Hiro Arikawa že dobri dve desetletji sodi med prodajno najuspešnejše japonske pisateljice. Uspeh, ki ga je najprej zabeležila v domovini, pa se je v zadnjih letih začel širiti tudi daleč onkraj meja dežele vzhajajočega sonca. Za to je prvenstveno zaslužen njen roman Maček gre na pot, ki ga je za založbo Beletrina iz izvirnika pred nedavnim prevedel Domen Kavčič. In s čim je Maček gre na pot pravzaprav prepričal bralke in bralce po vsem svetu? – Zgodba, ki jo Arikawa tu zapleta in razpleta, pripoveduje o ljubečem odnosu med moškim, Satorijem, in njegovim mačkonom, Nano. Kaj podobnega smo sicer že lahko brali kdaj v preteklosti, a v pričujočem romanu je pisateljica našla učinkovito pripovedno strategijo, zaradi katere je njeno knjigo sila težko odložiti; zgodbe o nežnem prijateljstvu med človekom in mačkom namreč ne pripoveduje človek … ampak maček. Pa govoreči mački res sodijo v literaturo, namenjeno odraslim bralkam in bralcem? – Gostja tokratne 7. strani, novinarka Primorski novic, Maja Pertič Gombač, je prepričana, da vsekakor.

Kako je, ko se spopadeta človeški in umetni um? Vsekakor je to izjemno aktualna tema, ki jo odpira tudi roman enega najopaznejših sodobnih angleških pisateljev Iana McEwana, ki ga predstavimo v tokratni oddaji 7. Stran. Njegov naslov je Stroji kot jaz. Izšel je leta 2019, v slovenskem prevodu pa pri Cankarjevi založbi pred tremi leti. Gre za zgodbo nedoraslega Charlieja, ki z materino zapuščino kupi robota oziroma enega prvih »sintetičnih ljudi« za komercialno rabo, Adama, in mu izbere tudi osebnost. Bralcu se, kot bomo slišali, med branjem postavlja več aktualnih vprašanj kot odgovorov.

“Le en zakon nas loči od distopične družbe, v kateri bi bila pravice in svoboda žensk, mater, povsem okrnjene,” razmišlja Inga Bau, specialistka za interno komuniciranje in sogovornica v tokratni oddaji. Aktualno Sedmo stran posvetimo Šoli za dobre matere, romanesknemu prvencu ameriške pisateljice kitajskih korenin Jessamine Chan. V sicer fikcijskem delu predstavlja svet, v katerem je vsaka slaba mati poslana v posebno prevzgojno ustanovo, kjer se nauči biti dobra mama.

Bralni navdih bomo tokrat črpali iz antične književnosti in ga hkrati našli v literarni sedanjosti. Delo z naslovom Penelopina preja je reinterpretacija klasičnega mita o Odiseju in Penelopi, ki ga podpisuje eno najbolj »vročih peres« sodobnega časa, kanadska pisateljica Margaret Eleanor Atwood. Penelopino prejo je težko umestiti v eno literarno zvrst in jo enostransko žanrsko opredeliti. Drame, biografija, detektivka, preplet proze in poezije. V oddaji 7. stran se bo Bojan Leskovec o Penelopini preji pogovarjal s profesorjem književnosti in ljubiteljem knjig, doktorjem Klemnom Lahom.

Sumatra – Leto na tropskem otoku je avtorski prvenec ilustratorke in 2D računalniške animatorke Katarine Šeme. Štipendija ji je pred leti omogočila leto študija tradicionalnih umetnosti in kulture v Indoneziji. Tam se je soočila z novimi navadami in običaji, katerim se je morala prilagoditi tudi sama. Vse to pa je bilo povod za začetek njene pisateljske poti. Leto življenje na Sumatri je zajela v risoroman, o katerem bo v oddaji 7. stran spregovorila Ajda Lalić, učiteljica in avtorica bloga Ajda naklada.

V oddaji 7. stran tokrat o sodobnem ameriškem romanu, ki je v izvirniku izšel pred štirimi leti, v slovenskem prevodu pa smo ga dobili letos. Ruralna kriminalka prežeta z ironijo in satiro, napisana v sočnem, neposrednem jeziku, čeprav obravnava rasizem ameriškega juga v času segregacijskih zakonov. Navdušene bralske vtise je strnila bibliotekarka in ljubiteljica knjig Špela Plestenjak.

Čeprav so letošnji tulipani že davno odcveteli, bomo v tokratni epizodi oddaje 7. stran znova stopili med njihove rdeče cvetove. Novi roman Irene Svetek, z naslovom Tam, kjer plešejo tulipani, s prepletom resničnih in fiktivnih zgodb razkriva življenjske usode treh generacij žensk. Slovenska pisateljica se po izjemno uspešni trilogiji psiholoških kriminalk ponovno vrača v vode družinskega romana z epsko saga, ki nas popelje čez celotno 20. stoletje. Knjiga je z močno osebno noto navdušila tudi profesorico slovenščine Andrejko Markočič Šušmelj, sicer veliko ljubiteljico pisane besede, ki je misli o njej strnila v pogovoru z Niko Vrabec.

»Kljub težkim življenjskim temam, ki jih opisuje, je knjiga pisana na zelo duhovit način,« je o mladinskem romanu, ki ga je izbrala za oddajo 7. stran, povedala Tamara Leskovar. Kot redna bralka se sicer sogovornica s knjigami srečuje na različne načine, a omenjeni mladinski roman jo je pričakal kar v službi na njeni delovni mizi. Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim delovnim časom je zgodba o najstniku, ki je ameriški staroselec in odrašča v rezervatu, kjer je življenje vse prej kot lahko. Več je v oddaji 7. stran zaupala Darji Pograjc.

V naslednjih minutah bomo brali skupaj s tokratno sogovornico, Barbaro Lečnik Spaič, sicer univerzitetno diplomirano inženirko kemije, ki svoj prosti čas posveča odkrivanju narave in njenih znamenitosti, ustvarja in svoje bližnje večkrat razveseli z izvrstnimi slaščicami, z največjo predanostjo pa že precej let nastopa kot amaterska igralka v Šentjakobskem gledališču. Rada pa se pridruži tudi novim izzivom. Tako je na facebooku odkrila skupino, v kateri se združujejo ljubitelji branja. V posebnem izzivu se je lotila branja knjige Sveža voda za rože pisateljice Valerie Perrin, uspešnice, ki je bila prevedena v številne jezike. Z Barbaro Lečnik Spaič se pogovarja Lucija Fatur.

S tokratnim izborom knjige v oddaji 7. stran se bomo že močno ozirali proti poletnemu preživljanju dopusta ob obali – hrvaški obali, če smo točni. Tam se namreč odvija del knjige slovenske avtorice Marije Jakopin z naslovom Umor v Zrćah. Gre za kriminalko, ki bralca tudi nasmeji. Za smeh je avtorica poskrbela tudi pri učiteljici in avtorici bloga Ajda naklada Ajdi Lalić. Z njo se je o Umoru v Zrćah pogovarjala Andreja Gradišar.

Stanovanje je več kot streha nad glavo, stanovanja pripovedujejo tudi zgodbe. Miloš Kosec, arhitekt in poznavalec zgodovine urejanja interierjev se je podpisal pod knjigo z naslovom Enfilade. Življenje stanovanja. Kot bralni namig vam jo predstavljamo v oddaji 7. stran. Nina Kožar, pobudnica Knjigobežnic, pove, da četudi arhitektura ni vaša prva izbira, ne oklevajte z branjem tokratne izbranke. Tako kot si sledijo soba za sobo v meščanskem stanovanju, se nizajo zgodbe, ki se dogajajo znotraj in zunaj stanovanja. Enfilade. Življenje stanovanja.

»Če bi ta roman prišel v roke hollywoodskim producentom, bi končno spet lahko videli popolno romantično komedijo,« je o romanu Najboljše šele pride zapisala Vesna Milek. Romaneskni prvenec avtorice Petre Julie Ujawe se začne udarno, z velikim zapletom, bere se hitro in pri bralcu oz. bralki sproži vrsto vprašanj o teži koraka izven cone udobja, ki jo ponavadi ponuja utečen vsakdanjik. Oddaja 7. stran bo imela tokrat primorski pridih – v Kopru ssta se namreč prejšnji teden srečali avtorica oddaje Darja Pograjc in njena sogovornica Patricia Lapajne.

Tejo Živec Kavčič, ravnateljico Osnovne šole Renče, je knjiga Ples v krogu pritegnila že z naslovom: kaj je ples v krogu in kaj skriva podnaslov knjige: Starodavne skrivnosti sibirske modrosti? Gre za povezavo z duhovnostjo, mogoče z odkrivanjem in spoznavanjem samega sebe? Kaj želi bralcem sporočiti pisateljica, rojena v Sibiriji, ki v svoji knjigi v ospredje postavlja šamanizen? Več izvemo v tokratni izdaji 7. strani, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.

Mali buržujki in Milina kravla sta naslova dveh novel, ki tvorita Diptih sodobne francoske pisateljice Colombe Schneck. Obe sta napisani v svojevrstnem, literarno bogatem in globokem, a vseeno razumljivem slogu. Zgodbi se dotikata pogleda na žensko, njeno telo in čustva, doživljanja ljubezni, zapuščanja, odhajanja in smrti, odnosov med družinskimi člani in prijatelji.

»Ko sem bila stara šest let, so začele razpadati sanje mojih staršev … začele so razpadati sanje o bratstvu in enotnosti, začela je razpadati Jugoslavija. Družina, ki preprosto ni več funkcionirala skupaj.« V tokratni epizodi oddaje 7. stran bomo listali med knjižnimi stranmi prvenca Tine Perić z naslovom Ćrtice. Čeprav se roman loteva zahtevne tematike – izbrisa – in čeprav zaboli skoraj vsak ob tem zapisan stavek, ne gre za zagrenjeno branje. Knjiga bralca nagovori brez nepotrebnega moraliziranja. Preplet humorja in osebne izpovedi, s kančkom družbene problematike je navdušil tudi psihologinjo in pisateljico Tanjo Špes, ki nam o najboljšem literarnem prvencu preteklega Slovenskega knjižnega sejma pripoveduje v tokratnih nedeljskih bralnih minutah.

»To je ena najlepših ljubezenskih zgodb, ki sem jih kadar koli prebrala,« o knjigi 22. 11. 1963 pravi učiteljica Ajda Lalič, tudi avtorica bloga o knjigah Ajda Naklada. Zaradi tega vas bo morda podatek, da je avtor dela ameriški pisatelj Stephen King, poznan tudi kot kralj grozljivk, presenetil. Roman 22. 11. 1963 ni grozljivka, spada pa v žanr znanstvene fantastike, saj v njem glavni akter potuje v preteklost.

Svetovna romaneskna uspešnica sodobne francoske pisateljice občuteno in pronicljivo govori o tragediji, travmi in postopnem vračanju nazaj v živost

Danes 58-letna Valérie Perrin je leposlovje začela ustvarjati šele prek kakim desetletjem – pred tem je delala predvsem kot filmska scenaristka –, a je med francoskimi bralkami in bralci hitro, že s prvencem, požela nemalo pozornosti. Uspehu v domovini je sledil še preboj na mednarodno literarno sceno; pri tem je ključno vlogo odigral njen drugi roman, Sveža voda za rože, ki skozi pripoved o Violette Toussaint, čuvajki pokopališča v podeželskem mestecu v Burgundiji, govori o neizrekljivi tragediji, paralizirajoči travmi in postopnem vračanju nazaj v živost. Tema, ki se je Perrin loteva v Sveži vodi za rože, je torej vse prej kot lahkotna pa tudi pripovedni pristop, ki zgodbe ne podaja linearno, ampak skače naprej in nazaj po časovni premici, tako da se nam resnica razodeva le postopoma, zahteva precej zbrano branje. In vendar je voditeljica Odmevov, Manica Janežič Ambrožič, globoko prepričana, da bosta tista bralka in bralec, ki se bosta soočila z romanom, navsezadnje bogato poplačana. S čim natanko? – Odgovor na to vprašanje smo v pogovor z Manico Janežič Ambrožič iskali v tokratni 7. strani.

Oddaja 7. stran tokrat pred vas ne prinaša predloga za obsežno branje, ampak knjigo, ki jo je mogoče prebrati v času od nedeljskega zajtrka do nedeljskega kosila istega dne. Čutna kratka zgodba preprostega pastirja, ki je sadil drevesa, se dogaja v Provansi. Delo Jeana Giona velja za klasično francosko literaturo. O Možu, ki je sadil drevesa se je Bojan Leskovec pogovarjal z antropologinjo in pisateljico Luno Jurančič Šribar.

Predvsem uporabna je knjiga, ki jo tokrat predstavljamo v oddaji 7. stran. Obenem pa tako rekoč osvobaja, čeprav govori o smrti. Njen naslov je Umetnost slovesovanja po švedsko. V devetem desetletju življenja jo je napisala švedska umetnica, slikarka Margareta Magnusson. V njej opisuje, kako s tako imenovanim slovesovanjem oziroma odstranjevanjem navlake in odvečnih stvari iz svojega doma svojcem po svoji smrti prihranimo čas, obenem pa se počutimo lažje oziroma naredimo nekakšno inventuro življenja.