Simone Veil je bila ena od ustanoviteljic Evropske unije in prva predsednica neposredno izvoljenega Evropskega parlamenta. Imela je ključno vlogo pri prizadevanjih za evropsko enotnost in varstvo človekovih pravic. Zavzemala se je za pravice žensk in legalizacijo splava v Franciji ter utirala pot drugim ženskam na vodilnih položajih. Preživela je holokavst, zato se je zavedala, kako pomembna je združena Evropa. Zapuščina Simone Veil nas navdihuje še danes, saj je s svojim zavzemanjem za pravičnost in človekove pravice poosebljala geslo Evropske unije „Združena v raznolikosti“.

7. februarja 1992 je dvanajst držav članic Evropskih skupnosti podpisalo Maastrichtsko pogodbo, uradno znano kot Pogodba o Evropski uniji. Veljati je začela 1. novembra 1993 po ratifikaciji vseh držav članic.

Z Maastrichtsko pogodbo je bila ustanovljena Evropska unija, Evropska gospodarska skupnost pa je postala bolj povezana in celovita. Pogodba je uvedla tudi evropsko državljanstvo.

Sile bosanskih Srbov so 11. julija 1995 pod vodstvom generala Ratka Mladića zavzele mesto Srebrenica v vzhodni Bosni, ki je bilo razglašeno za varno območje Združenih narodov. V naslednjih dneh so načrtno usmrtile več kot 8000 muslimanskih mož in fantov ter jih zagreble v množična grobišča. Na tisoče žensk, otrok in starejših so prisilno deportirali. Med 20.000 in 50.000 žensk in deklet je bilo žrtev spolnega nasilja.

Organizacija združenih narodov je genocid v Srebrenici označila za najhujši zločin na evropskih tleh po drugi svetovni vojni.

Čezatlantska trgovina s sužnji je temno in boleče poglavje zgodovine, ki je trajalo več kot 400 let in prizadelo več kot petnajst milijonov ljudi. Kljub odpravi suženjstva je rasizem v današnji družbi še vedno močno prisoten in je vir diskriminatornih stališč in vedenja. Pobude, kot sta mednarodni dan Organizacije združenih narodov za spomin na suženjstvo in čezatlantsko trgovino s sužnji ter evropski teden raznolikosti in boja proti rasizmu, so namenjene ozaveščanju, spodbujanju enakosti in oblikovanju bolj vključujoče družbe.

Schengensko območje obsega ozemlja 27 evropskih držav: 23 držav članic Evropske unije ter Islandije, Lihtenštajna, Norveške in Švice. Znotraj območja lahko prosto potujemo brez mejnih kontrol. Vse se je začelo leta 1985, ko se je pet držav članic Evropske unije odločilo odpraviti nadzor na notranjih mejah.

Leta 2005, ko smo obeležili 60. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz, je Generalna skupščina združenih narodov 27. januar z resolucijo proglasila za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Beseda „holokavst“ izvira iz grščine in pomeni „žrtvovanje z zažigom“. Z njo opisujemo preganjanje in množični poboj šestih milijonov Judov v Evropi v času nacističnega režima in kolaboracije. Tarče nacističnega režima in njegovih zaveznikov so bile med letoma 1933 in 1945 tudi druge skupine, med njimi Romi, invalidi, Slovani, pa tudi homoseksualci ter pripadniki nekaterih verskih in političnih skupin.

Generalna skupščina Združenih narodov je 10. decembra 1948 v Parizu sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic. Deklaracija je v zgodovini človekovih pravic pomemben mejnik, saj so bile v njej prvič določene temeljne človekove pravice, ki jih je treba vedno varovati. Dokument je sestavljen iz preambule in tridesetih členov. Evropska unija je deklaracijo v celoti sprejela in jo uporablja za določanje standardov v evropski zakonodaji in mednarodnih sporazumih ter za usmerjanje svoje zunanje politike.

Enotni trg, ustanovljen 1. januarja 1993, je eden najpomembnejših dosežkov evropskega povezovanja in ena njegovih glavnih gonilnih sil. Omogoča prost pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala v Evropski uniji. Enotni trg že od samega začetka spodbuja trgovino in povečuje pomen Unije kot svetovne trgovinske partnerice. Z ustvarjanjem novih priložnosti za evropska podjetja spodbuja rast in konkurenco, od njega pa imajo veliko koristi tudi državljani.

9. maja praznujemo obletnico Schumanove deklaracije. Posledice druge svetovne vojne so ob koncu štiridesetih let prejšnjega stoletja močno zaznamovale evropsko celino in njene prebivalce. Robert Schuman je bil francoski minister za zunanje zadeve in se je zelo dobro zavedal, da Evropa potrebuje obnovo in spravo. Imel je tudi načrt, kako ju uresničiti.

Evropski parlament praznuje 70 let demokracije. Prva skupščina je bila sestavljena leta 1952, v današnjih časih, polnih izzivov, pa je Parlament močnejši kot kdaj koli prej.

Gre za lepo hišo s slamnato streho in modrimi polknicami, ki stoji v zelenečem parku blizu Pariza. Le kako bi si lahko predstavljali, da se je prav v tej družinski hiši oblikovala prihodnost Evrope in odločalo o njenem mestu na mednarodnem prizorišču? In vendar je v tej hiši živel in deloval eden od ustanoviteljev današnje Evropske unije, Jean Monnet.

Po prvih splošnih volitvah v Evropski parlament, ki so potekale leta 1979, je ustanovnemu zasedanju novega Parlamenta predsedovala ženska. Odkrijte življenje te izjemne ženske: Louise Weiss... Poslušajte podkast

Decembra 2000 je Evropska unija sprejela Listino o temeljnih pravicah. Besedilo je prava „deklaracija o pravicah“ Unije. Inovativna je tako po vsebini kot po obliki. Pa si jo pobližje oglejmo.

De Gasperi bil eden glavnih pobudnikov ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti, kar je bil še en korak bliže Evropski uniji, kot jo poznamo danes.