Med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini nemalo prahu dvigujejo težave nepremičninskega podjetja Dom. Zaradi velikih finančnih težav so morali kar nekaj kulturnih domov že prodati. Skupaj s pristojnimi v Sloveniji pa zdaj iščejo rešitev za prenos lastništva Kulturnega doma v Trstu. Slovenci na avstrijskem Štajerskem si želijo svojo hišo v Gradcu in tudi o tem so se pogovarjali z veleposlanikom Slovenije v Avstriji, ki se je mudil na svojem prvem obisku pri njih. Na pot na Dunaj pospremimo razstavo o pomembnem koroškem deželnem glavarju Hansu Simi, ki se je moral v 70. letih posloviti zaradi dvojezičnih tabel. Skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem praznujemo 35 letnico njihovega delovanja in se ustavimo v Lovranu, kjer slovensko kulturno društvo Snežnik 20 let povezuje rojake. Prisluhnite!

Bardo je ena od 32 občin, za katere veljajo določila zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Tam živeči rojaki pa se soočajo z velikimi težavami zaradi župana. Diskriminacija se dogaja iz dneva v dan, toda pritiskom ne bodo podlegli, pravi Igor Černo. Za svoje pravice se borijo tudi na avstrijskem Koroškem. Rozi Štiker in društvo Spunij se vztrajajo pri preoblikovanju spomenika brambovcem v Šentjakobu v Rožu in postavitvi parka miru v spomin na padle koroške Slovence. V Prezidu si ogledamo vzorčno turistično izobraževalno kmetijo. Zanima nas, kako bo s kadri, ki bodo delali na tej kmetiji. Z literatom, scenaristom in režiserjem Mikijem Rošem pa se pogovarjamo o obuditvi porabske gledališke družine Nindrik Indrik. Kaj pripravljajo? Prisluhnite!

Foto (RTV SLO): Pravice manjšine so več kot vidna dvojezičnost

Zdaj je tudi uradno potrjeno, da je bila policijska racija pri muzeju Peršman nezakonita in nesorazmerna. Kaj to pomeni? Bo kdo odgovarjal? V Šentjakobu v Rožu si ogledamo farso Čudežna dežela, novo predstavo teatra Trotamora, ki opozarja na nevarnosti ideologij o večvrednosti. Gostimo tržaško rojakinjo Petro Grassi, eno najuspešnejših dirigentk v evropskem zborovskem prostoru, ponosno, da jo je Slovenija prepoznala za svojo dirigentko, čeprav ne živi v matici. S porabskim Slovencem Martinom Ropošom, ki je vrsto let vodil Državno slovensko samoupravo, pa obujamo spomine na začetke njegovega političnega delovanja in doseženo.

V Šentjakobu v Rožu si ogledamo farso Čudežna dežela, novo predstavo teatra Trotamora, ki opozarja na nevarnosti ideologij in prepričanj o večvrednosti.

Gostimo tržaško rojakinjo Petro Grassi, eno najuspešnejših dirigentk v evropskem zborovskem prostoru, ponosno, da jo je Slovenija prepoznala za svojo dirigentko, čeprav ne živi v matici.

S porabskim Slovencem Martinom Ropošom, ki je vrsto let vodil Državno slovensko samoupravo, pa obujamo spomine na začetke njegovega političnega delovanja in doseženo.

 

Foto (Mateja Železnikar): Predstava Čudežna dežela/Wunderland spodbudi k razmileku, kakšen svet sooblikujemo

Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji praznuje 80 letnico delovanja. Organizacija, ki povezuje skoraj 6.000 rojakov, se mora vseskozi prilagajati. Kako pa je z mladimi? Teh ni manjkalo na letošnjem lutkovnem festivalu Cikl Cakl v Šmihelu pri Pliberku. Ustavimo se na osnovni šoli Klana pri Reki, kjer so dobili novo učiteljico slovenščine. Zanima nas, kakšni so njeni vtisi. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku pa se pridružimo malčkom iz Porabja in Murske Sobote. Ko zorijo jabolka je naslov projekta, ki povezuje otroke in vzgojiteljice z obeh strani vzhodne meje in je namenjen krepitvi slovenskega jezika. Kako je bilo letos? Prisluhnite

Foto (Vida Toš) - projekt Ko zorijo jabolka - povezovanje otrok in vzgojiteljic ter krepitev slovenskega jezika

Slovenija in Madžarska bosta v skupni sklad za gospodarski razvoj narodnih skupnosti v Prekmurju in Porabju namenili vsaka še po dva milijona evrov, so sporočili pristojni na 6. Monoštrskem forumu. Kaj bodo s tem denarjem naredili porabski Slovenci? Ob obeleževanju 105. obletnice koroškega plebiscita se ni bilo mogoče izogniti policijski raciji pri Peršmanu. Mladi koroški Slovenci, ki so pripravili protest, poleg uresničitve določb 7. člena avstrijske državne pogodbe zahtevajo tudi opravičilo. Ustavimo se v Gorici na tradicionalnem čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji, ki je letos potekal v okviru evropske prestolnice kulture. V Prezidu pa se pridružimo rojakom na 20. vseslovenskem srečanju. Priložnosti za razvoj slovenske manjšine na Hrvaškem ne manjka, več pozornosti pa je treba nameniti otrokom. Le ti so namreč zagotovilo za obstoj narodne skupnosti

Foto (fb SKD Snežnik Lovran): 20. vseslovensko srečanje v Prezidu 

Stranka Slovenska skupnost pod geslom »S ponosom naprej« praznuje 50 – letnico delovanja. Kot pojasnjuje predsednik Damijan Terpin, niso stranka opozicije, temveč stranka, ki zastopa interese slovenske manjšine v Italiji. Kaj to pomeni?

Ustavimo se v Zagrebu, kjer so na gimnaziji Lucijana Vranjanina dobili novo profesorico slovenščine. Vnovič se je pokazalo, da ustrezna usposobljenost za poučevanje jezika ostaja velik izziv. Spomnimo se pomembne vloge Joška Tischlerja, ustanovitelja slovenske gimnazije v Celovcu. Povabimo vas na prireditve, ki jih na avstrijskem Koroškem skupaj s krovnima slovenskima kulturnima zvezama pripravlja Urad za slovensko narodno skupnost in potekajo pod imenom Kulturni tandem. Skupaj z gornjeseniško folklorno skupino pa praznujemo 40-letnico njihovega delovanja.

 

Foto (Vida Toš): 40 letnica Folklorne skupine Gornji Senik

Slovenci v zamejstvu si lahko prihodnje leto obetajo več denarja iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, zagotavlja državna sekretarka Vesna Humar. Kako pa je s posodobitvami zakonodaje in strategije? Olimpijski komite Slovenije je na Opčinah pri Trstu odprl prvo regijsko pisarno v zamejstvu. Zanima nas, kaj to pomeni za šport Slovencev v Italiji. Ustavimo se v Celovcu, kjer so na konferenci razpravljali o predšolskem izobraževanju kot temelju za učenje jezika. Po potrditvi učnega načrta za pouk slovenskega jezika in kulture na hrvaških osnovnih šolah preverjamo, kako je z ustreznimi učbeniki in kako z usposobljenimi učitelji slovenščine. Odpravimo se tudi v Porabje, ki ga je takoj po prevzemu funkcije obiskal novi slovenski veleposlanik na Madžarskem. Zakaj? Prisluhnite!

Foto (OKS- ZŠZ): odprtje prve zamejske regijske pisarne OKS v Trstu 

Tudi v zamejstvu se tako kot v Sloveniji soočajo s kadrovskimi izzivi v šolstvu. Kako pa je z vpisi v dvojezične ljudske in srednje šole na avstrijskem Koroškem? Prisluhnemo zgodbam pregnanih koroških Slovencev na slovesnosti ob 80. obletnici njihove vrnitve. V Celovcu potegnemo črto pod prvi dve leti delovanja IKulta - Interkulturnega prireditvenega centra. V Trstu se pridružimo obiskovalcem Slofesta – festivala Slovencev v Italiji, v Monoštru pa rojakom na srečanju porabskih Slovencev. Kako pa je z mladimi? Se tudi oni udeležujejo teh srečanj?

Foto (slofest.zskd.eu): festival Slovencev v Italiji se je sklenil z nastopom slovenskih zborov in godb

Odnos najvišjih političnih predstavnikov države do manjšin je pokazatelj razvoja demokracije, zato so pomembna tudi sporočila, ki jih ti dajejo ob svojih obiskih. Kaj je na srečanjih s predsednikoma Italije in Avstrije sporočala slovenska predsednica Nataša Pirc Musar? To ni političen song je naslov nove predstave Teatra Rampa iz Celovca, ki jo je oblikovala ekipa mladih koroških slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev. Režiserka Julija Urban je v predstavo o korupciji in manipulaciji vključila sodobne tehnologije, brez katerih, se zdi, ne znamo več živeti. Ustavimo se na Opčinah, kjer so potekali jubilejni 60. študijski dnevi Draga, povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji - , ki bo potekal v središču Trsta in se posvetimo izzivom, s katerimi se soočajo mladi zamejski kmetovalci.

Foto (Mateja Železnikar): To ni političen song - nova predstava Teatra Rampa

Ustavimo se v Bazovici pri Trstu, kjer je ob 95. obletnici usmrtitve četverice antifašistov in 80. obletnici konca druge svetovne vojne potekala sklepna spominska slovesnost v poklonom bazoviškim junakom. V spomin na upor in poklon koroškim partizanom se je pred Peršmanovim muzejem na avstrijskem Koroškem tudi letos sklenil pohod po poteh upora Lenarta, Johana, Gašperja in Jelke. Kako pa je s preiskavo policijske racije? O tem s predsednikom Zveze koroških partizanov Milanom Wuttejem. V Porabju se pridružimo etnologom, ki so na strokovnem srečanju predstavili zbornik o vleki ploha in borovem gostüvanju, ter potegnemo črto pod prvo sejo Zamejske kulturne koordinacije.

Foto (Mateja Železnikar): Peršmanov spominski dom vabi!

Kraška ohcet, največja etnološka prireditve Slovencev v Italiji, je presegla pričakovanja. Več kot 1200 svatov vseh generacij, oblečenih v narodne noše, je dokaz, kako pomembna je ta prireditev za celotno slovensko narodno skupnost v Furlaniji – Julijski krajini. Ustavimo se v Monoštru, kjer je potekal seminar za učitelje in vzgojitelje v narodnostno mešanem okolju, namenjen krepitvi slovenskega jezika in identitete. Povabimo vas v Koroški muzej v Celovcu, na ogled razstave Hinschaun!Poglejmo, ki pripoveduje o obdobju nacističnega režima na avstrijskem Koroškem. Maja Haderlap, slovenska avtorica v središču jubilejne 40. Vilenice, pa spregovori o svojem najnovejšem romanu Ženske v temi, v katerem razmišlja o vlogi ženske nekoč in danes, odhajanju ter iskanju identitete, smisla življenja in svobode.

Foto (USZS): mladoporočenca 28. Kraške ohceti

Koroška slovenska rock zasedba Bališ je sredi junija v K in K centru v Šentjanžu v Rožu pripravila veliki koncert ob svoji 25 letnici in nas skupaj z Noreia String Quartetom, Tončem Feinigom in Helmutom Biblom popeljala skozi četrt stoletja svojega ustvarjanja; od bluesa do rock'n rolla v obirskem narečju. V sklepnem delu praznovanja se v pesmih Živ' tvoj dan in Jutr bo moj pridruži še projektni mladinski pevski zbor. Kako zvenijo uspešnice zasedbe Bališ obogatene s spremljevalnimi glasovi Lare Rutar, Timne Katz in Lare Wulz ter zvesto publiko? Prisluhnite jim v drugem delu koncerta!

Foto (Novice.at): vodja skupine Marko Bališ v akciji

Koroška slovenska rock skupina Bališ je sredi junija z velikim koncertom praznovala 25 let svojega delovanja. Koncert so napovedali lani poleti z izdajo singla Rock me Amadeus, slovensko priredbo pesmi znanega avstrijskega glasbenika Falca. Pred letom dni so začeli tudi s pripravami na praznovanje jubileja, kar se je obrestovalo. Na koncertu pred K in K centrom v Šentjanžu v Rožu so se skupini Bališ pridružili gosti; Noreia Strig Quartet, pianist Tonč Feinig, kitarista Helmut Bibl in projektni mladinski pevski zbor. Skupaj so nas popeljali skozi četrt stoletja svojega ustvarjanja; od priredb znanih blues in rock skladb v obirskem narečju do uspešnic U nebese in Fajn se mej, s katerimi so navdušili občinstvo, ki zna njihove pesmi na pamet. Prisluhnite prvemu delu koncerta!

Koroška slovenska rock skupina Bališ je sredi junija z velikim koncertom praznovala 25 let svojega delovanja. Koncert so napovedali lani poleti z izdajo singla Rock me Amadeus, slovensko priredbo pesmi znanega avstrijskega glasbenika Falca. Pred letom dni so začeli tudi s pripravami na praznovanje jubileja, kar se je obrestovalo. Na koncertu pred K in K centrom v Šentjanžu v Rožu so se skupini Bališ pridružili gosti; Noreia Strig Quartet, pianist Tonč Feinig, kitarista Helmut Bibl in projektni mladinski pevski zbor. Skupaj so nas popeljali skozi četrt stoletja svojega ustvarjanja; od priredb znanih blues in rock skladb v obirskem narečju do uspešnic U nebese in Fajn se mej, s katerimi so navdušili občinstvo, ki zna njihove pesmi na pamet. Prisluhnite prvemu delu koncerta!

Doberdobska rock skupina Blek Panters je s tremi razprodanimi koncerti v Kulturnem domu v Gorici aprila letos praznovala 30. rojstni dan. Serijo koncertov so naslovili po najnovejši pesmi ŠA ŠA ŠA in jo posvetili šakalom. Ti so se tako pridružili sipi, netopirju, kravi in krompirju, likom, ki jih opevajo v domačem narečju. Na odru v Gorici so skupaj desetčlansko zasedbo nastopili tudi glasbenimi gosti, med drugim vrhunski violinist Aleš Lavrenčič in mladi tolkalci Šindlerji. Tu je drugi del jubilejnega koncerta skupine Blek Panters. Prisluhnite!

Doberdobska rock skupina Blek Panters je aprila letos praznovala 30. rojstni dan s tremi razprodanimi koncerti. V Kulturnem domu v Gorici so se jim na odru pridružili glasbenimi gosti, med drugim vrhunski violinist Aleš Lavrenčič in mladi tolkalci Šindlerji. Skupina, ki poje v domačem narečju, je znana tudi po živalih in rastlinah, ki jih opevajo v svojih pesmih; od sipe, netopirja, krompirja do krave in najnovejših šakalov. Slednjim so posvetili serijo jubilejnih koncertov ob 30 letnici. Tu je prvi del koncerta skupine Blek Panters, poimenovan ŠA ŠA ŠA. Prisluhnite!

Živahno dogajanje v okviru srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici in Gorici je bilo tudi v znamenju kulturnega in gospodarskega povezovanja. Formalno je bila nadgrajena Slovenska globalna poslovna povezava. Komu je namenjena?

Spoznamo mlade rojake z avstrijske Koroške, s Tržaškega in iz Porabja, nagrajence Urada za Slovencev v zamejstvu in po svetu za magistrska in diplomska dela. Ustavimo se v državnem zboru, kjer je potekalo tradicionalno vseslovensko srečanje in je s svojim razmišljanjem o negovanju slovenske identitete navdušil še en up porabskih Slovencev Mate Labritz. Goran Gorše, ki je pred 15 let ustanovil danes zelo uspešno in uveljavljeno tolkalno zasedbo Sudar Percussion, pa pripoveduje o praznovanju jubileja, povezovanju in tudi političnem delovanju Slovencev na Hrvaškem. Prisluhnite!

 

Foto (Rok Rakun): Na osrednji prireditvi Dobrodošli doma nastopil tudi Tonč Feinig kvartet

Mladi zamejski športniki so odprli letošnje srečanje Dobrodošli doma, ki bo v Novi Gorici in Gorici trajalo do začetka julija. Kaj pa si lahko obetamo od ustanovitve Zamejske kulturne koordinacije? Kot pravi predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Živka Persi, je povezovanje vedno koristno. Skupaj s koroško slovensko rock skupino Bališ praznujemo 25 letnico njihovega ustvarjanja.

Skupaj s koroško slovensko rock skupino Bališ praznujemo 25 letnico njihovega ustvarjanja. Veliki koncert, na katerega so se pripravljali leti dni, je navdušil občinstvo.

Gostimo doktorico Barbaro Riman, vodjo reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, ki ugotavlja, da je za raziskovanje manjšine pomembno delo na terenu. Sara Koleš Ribeiro pa predstavi čezmejni projekt Regio taste, namenjen ohranitvi kulinarične dediščine obmejnega območja in povezovanju prekmurskih in porabskih osnovnih šol. Prisluhnite!

 

Foto (Mateja Železnikar): Praznovanje skupine Bališ 

V Novi Gorici in Gorici se bo v prihodnjih dneh na Dobrodošli doma zbralo več kot 1000 rojakov z vsega sveta. Kaj se bo dogajalo, pojasnjuje Vesna Humar, državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Z direktorjem celovške Mohorjeve Karlom Hrenom se pogovarjamo o dvojezični predšolski vzgoji na avstrijskem Koroškem. Zanimanje je, kar dokazuje tudi odprtje tretjega oddelka dvojezičnih jasli. Kako pa je s kadri?

V Pliberku na vaji zmotimo rock skupino Bališ, ki se že več kot pol leta intenzivno pripravlja na koncert ob 25 letnici delovanja. Skupaj s člani zasedbe, ki so postali družina, se spominjamo začetkov pred več kot četrt stoletja. Ustavimo se v Briščikih na Tržaškem in prisluhnemo ponovitvi koncerta Za mir bom govoril, ki je potekal v okviru programa Kultura osvoboditve – Osvoboditev kulture. V Števanovcih pa čestitamo domačemu cerkvenemu pevskemu zboru, dobitniku priznanja madžarske vlade za izjemne dosežke na manjšinskem področju. 

 

Foto (USZS): Vabilo na Dobrodošli doma

Avstrijska vlada bo varčevala tudi pri svojih narodnih skupnostih in ni presenečenje, da so koroški Slovenci kritični do teh namer. Kako naprej, sprašujemo Bernarda Sadovnika, ki med drugim vodi konferenco predsednikov sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti.

Čestitamo Geoparku Karavanke, ki povezuje občine na obeh straneh Karavank in je za živo kulturno dediščino in čezmejno sodelovanje dobil tokratno Kugyjevo nagrado.

V beneški Sloveniji se poklonimo zadnjima »čedermacema«, ki sta se poslovila maja in sta s svojim delom pustila neizbrisen pečat. Ustavimo se v vasici Slivno v občini Devin Nabrežina, kjer so slovesno odkrili table z ledinskimi in hišnimi imeni. Spregovorimo o težavah, ki jim imajo nekateri jusi - agrarne skupnosti-, pomembne za Slovence v Italiji.

V Monoštru se pridružimo praznovanju 20 letnice delovanja domačega komornega zbora in vas povabimo k obisku portala MMC RTV za Slovence zunaj meja države, zdaj poimenovanega Rojaki.

Foto (Vida Toš): Koncert ob 20 letnici komornega zbora Monošter

V Furlaniji – Julijski krajini primanjkuje usposobljenih slovensko govorečih učiteljev in profesorjev. Dodatne ovire povzročajo težave pri priznavanju strokovnih nazivov in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v Sloveniji. O tem so razpravljali tudi na 4. deželni konferenci o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Italiji. Kakšne rešitve predlagajo?

V Slovenski gimnaziji v Celovcu se pridružimo praznovanju 50 letnice pouka v lastnih prostorih, pouka, ki je zelo pomemben za koroške Slovence.

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je v Zagrebu dobila nove prostore. Kaj pomenijo ti prostori za delovanje Zveze in kaj za razvoj same narodne skupnosti? V Monoštru pa preverjamo, kakšna prihodnost se obeta slovenskim medijem na Madžarskem.

Prisluhnite!

 

Foto (Matej Maček): Vizionar za celostno obdelavo vsebine - Ana Grilc: Mrličožerec/Der Leichenfresser - Lutke Mladje Koroške dijaške zveze, Celovec