Ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom bomo spoznavali medversko pestrost Prekmurja in se poglobili v zgodbo božjega služabnika Danijela Halasa. Mineva namreč 80 let od smrti duhovnika, ki je kljub zatiranju madžarskih oblasti med drugo svetovno vojno spodbujal slovenske vernike, naj v cerkvenem in javnem življenju uporabljajo slovenščino. O čem nas uči zgodba duhovnika Halasa? Kako živ je danes medverski dialog na severovzhodu Slovenije? In kaj praznik priključitve pomeni Prekmurcem? O vsem tem bomo spregovorili z gostjo Metko Fujs, nekdanjo direktorico Pokrajinskega muzeja Murska Sobota.

Ponovili bomo oddajo iz leta 2019 o redu Kartuzijanov. Gre za verjetno najstrožji katoliški red, ki je veliko pripomogel k reformam Katoliške cerkve.

Pred nami je izjemnem dogodek, Mladifest v Medžugorju. Kaj mladim pomeni romanje v ta kraj, kako ga dojemajo in kakšen vpliv ima na njihovo vero in življenje? Kakšni so občutki in pričakovanja udeležencev? Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili koordinatorko Mladifesta Slovenije, Petro Vinčec. Podelila bo z nami izkušnje, občutke in misli o tem velikem dogodku.

Ponavljamo oddajo o misijonarju v osrednji Afriki Ignaciju Knobleharju. Deloval je ob Belem Nilu v 19. stoletju, v glavnem v Sudanu. Gost oddaje, ki jo je pripravil dr. Robert Kralj je dr. Marko Frelih iz Slovenskega etnografskega muzeja.

Pred dnevi je 90 let dopolnil dalajlama, vrhovni tibetanski verski voditelj in Nobelov nagrajenec za mir. Že šest desetletij in pol živi v izgnanstvu v Indiji, potem ko je Tibet zasedla Kitajska. Gost oddaje je poznavalec tibetanskega budizma Gregor Erjavec.

Ameriška teologinja dr. Noreen Herzfeld je profesorica znanosti in religije na Univerzi St. John's v Collegevillu v zvezni državi Minnesota. Pri svojem delu združuje zanimanje za krščansko in islamsko duhovnost z etičnimi in verskimi vprašanji, ki jih odpirata umetna inteligenca in digitalna kultura. Leta 2008 je poučevala na Univerzi in drugih visokošolskih ustanovah v Sarajevu, zadnje čase pa redno sodeluje z Znanstveno-raziskovalnim središčem v Kopru. Tam jo je srečal tudi Janko Petrovec. V pogovoru sta se dotaknila zlasti duhovnih in etičnih dilem, ki jih s sabo prinaša širjenje umetne inteligence.

Pred nami je poletni čas, obdobje, oddiha in odklopa. Dotaknili se bomo vidikov meditacije, molitve in načina, kako lahko namenjamo več časa za notranji mir ter poglobimo svojo povezavo z Bogom. Kako je tudi ta čas, primeren za povezovanje z Bogom? Gost oddaje je izr. prof. dr. Ivan Platovnjak, s Teološke fakultete, ki bo z nami delil svoje izkušnje in razmišljanja o tem.

Slovenska matica in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani sta sredi meseca junija pripravili mednarodno konferenco z naslovom: »Religijsko izkustvo v kontekstu digitalne kulture«. Njeni udeleženci so poskusili odgovoriti na vprašanja, kaj digitalizacija pomeni za delovanje verskih ustanov, kako vpliva na podajanje verskih vsebin? Kje je tu vloga t. i. umetne inteligence? O tem sta spregovorila profesorja s TEOF: dr. Bojan Žalec in dr. Janez Vodičar.

V Kopru je potekal Forum za dialog in mir na Balkanu, ki je zbral nekaj vodilnih predstavnikov verskih skupnosti na tem območju. Katoličani, pravoslavni, evangeličani, muslimani in pripadniki drugih veroizpovedi so razpravljali o miru in sožitju v tej regiji, ki je doživela zelo veliko nasilja, kriz in vojn. Kako bodo poskušale verske skupnosti ohranjati dobro sodelovanje na Balkanu? fotografija: Jože Potrpin

Irenej Lyonski je eden od najbolj znamenitih piscev zgodnjega obdobja krščanstva. Znan je po svojih spisih, v katerih je branil krščanstvo pred poganstvom in različnimi herezijami. V oddaji ponavljamo pogovor dr. Roberta Kralja z jezuitom Benjaminom Bevcem.

Raziskali bomo pomen in globino binkoštne nedelje, enega od najpomembnejših krščanskih praznikov. Pogovarjali pa se bomo tudi o tem, kako ga mladi danes dojemajo, kaj ga za njih pomeni in kako ga lahko, tudi skozi katehezo predstavimo širšemu občestvu. Gost tokratne oddaje bo profesor na TEOF dr. Andrej Šegula.

Pot iz brezna je naslov nove knjige v slovenskem prostoru, katere avtorja sta Jožef in Lidija Kociper. Govori o pasteh zasvojenosti z alkoholom. Letno se v Sloveniji zdravi okrog tisoč ljudi. Rehabilitacija traja pet let, uspeh pri rehabilitaciji pa je približno 75-odstoten, pri tistih, ki opravijo petletni program. Je pa malo ljudi, ki se zares odločijo za pet let rehabilitacije. Potrebno je poznavanje problematike alkoholizma in njegovega ozadja, ne le biološkega, ampak tudi psihološkega in socialnega, poudarjata gosta. Kako pa knjiga nagovarja tudi globlje, do kakšnih spoznanj sta prišla ob svojem delu in v skupinah? Je prav izmenjava izkušenj v skupinskih terapijah ta duhovna komponenta?

700 let bo minilo od prve pisne omembe Juda iz Ljubljane, datirane 6. junija 1325. O dolgi, a pogosto prezrti zgodovini judovske navzočnosti v Ljubljani in širše na Slovenskem bo spregovoril naš gost Boris Hajdinjak, direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Skupaj bomo osvetlili, kako so Judje živeli, kje so delovali, kako so vplivali na družbeni, kulturni, gospodarski in verski razvoj mest ter zakaj se zdi, da so izvzeti iz kolektivnega spomina. Slika: Boris Hajdinjak v svoji pisarni v srednjeveški mariborski sinagogi. V ozadju je kopija naslovnice Sarajevske Hagade (Aragonija/Barcelona, ok. 1350, Zemaljski muzej, Sarajevo)

Znani katoliški duhovnik in eksorcist, 5. maja 2017 umrli, Marijan Arhar je kot bogoslovec pisal posebni, duhovni dnevnik. Kot knjigo z naslovom »Duhodnevnik« ga je uredila psihologinja iz Skupnosti Emanuel Helena Reberc.

Ob izvolitvi novega papeža Leona XIV. se porajajo številna vprašanja. Je sicer dokaj znan znotraj Katoliške cerkve, a marsikdo se sprašuje, kakšen bo njegov pontifikat. V kolikšni meri bo sledil papežu Frančišku? V oddaji, pripravila sta jo Jasmina Bauman in Tomaž Gerden, smo za prve vtise ob njegovi izvolitvi vprašali mariborskega nadškofa in metropolita mag. Alojza Cvikla, celjskega škofa dr. Maksimiljana Matjaža in župnijskega upravitelja Župnije Sv. Peter pri Mariboru, Malečnik in predstojnika Katedre za cerkveno pravo na Teološki fakulteti dr. Sebastijana Valentana.

V aprilu je bila obletnica smrti Dietricha Bonhoefferja, nemškega teologa in pastorja. Rodil se je v ugledni meščanski družini, starši so pripadali luteranski Cerkvi. Kdo je bil ta mož, ki ga je hoja za Kristusom, kakor jo je sam razumel, pripeljala na vislice zaradi zarote proti Hitlerju? Naš gost je bil pater Jože Pucelj.

Smrt papeža Frančiška zelo odmeva po vsem svetu. Zbrali smo nekaj mnenj o tem pomembnem papežu.

Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Verniki so povabljeni, naj živijo veliko noč v vsakdanjem življenju s spominjanjem na zmago življenja. Čas od cvetne do bele nedelje je v Katoliški cerkvi poln simbolike. »Ohranjamo navade, pozabljamo pa na vsebino«, med drugim pove naš gost in v jubilejnem letu opozori tudi na osamljenost med ljudmi.

Posvetili se bomo simboliki cvetne nedelje in spoznali sirsko krščanstvo kot eno izmed izvornih vej te religije. Korenine segajo v drugo stoletje, ko so judovske skupnosti zgornje Mezopotamije sprejele Kristusovo oznanilo. Za zgodnjesirsko književnost, bistveno zaznamovano s semitsko miselnostjo, je značilna poetičnost v izrazu, simbolizem v načinu mišljenja in bližina bibličnemu imaginariju. Pesnik Kirilona spada med najboljše avtorje omenjene tradicije. Deloval je v četrtem stoletju, njegove pesnitve pa sedaj lahko prebiramo tudi v slovenščini. V Oddaji Sedmi dan gostimo avtorja prevodov frančiškana Jana Dominika Bogataja.

Spoznavali bomo bogastvo slovenske baročne književnosti in se poglobili v eno pomembnejših odkritij novejše literarne zgodovine – Poljanski rokopis. S preučevanjem tega dela se ukvarja gost oddaje dr. Matija Ogrin, strokovnjak na področju književnosti. Poljanski rokopis, je veliko pripovedno delo, bogata kulturna dediščina, ki zajema religiozne in moralne tematike, ki so zaznamovale baročno obdobje.