Pojasnjuje, kako lahko problem povečane prostate rešijo s tem, da jo »skuhajo«, kaj zares razkrije meritev markerja PSA, zakaj je raka prostate včasih bolje zdraviti šele leta po postavitvi diagnoze, kakšno spremembo v zdravljenje erektilne disfunkcije je vnesla viagra, zakaj je mešanje popularnih drog in viagre lahko tudi usodno za penis in v kakšne ekstreme gre lahko iskanje spolne zadovoljitve s pripomočki, celo z drevesno vejo?
Foto: Robert Seljak
Poglavja: 00:05:15 Tumor, velik kot otroška glava 00:09:50 Nevarna nespuščena moda, koristne redne ejakulacije 00:17:34 Zanesljivost markerja PSA in smiselnost operacije šele nekaj let po diagnozi 00:27:34 Izjemen razvoj tehnik zdravljenja, tudi »kuhanje« prostate s paro 00:39:41 Vpliv pornografije na erektilno disfunkcijo 00:42:35 Pacient s trajno uničeno sposobnostjo erekcije zaradi hkratnega jemanja viagre in drog 00:50:08 Zasuk moda, zlom penisa, nekajurna erekcija in druga urgentna stanjaPojasnjuje, kako lahko problem povečane prostate rešijo s tem, da jo »skuhajo«, kaj zares razkrije meritev markerja PSA, zakaj je raka prostate včasih bolje zdraviti šele leta po postavitvi diagnoze, kakšno spremembo v zdravljenje erektilne disfunkcije je vnesla viagra, zakaj je mešanje popularnih drog in viagre lahko tudi usodno za penis in v kakšne ekstreme gre lahko iskanje spolne zadovoljitve s pripomočki, celo z drevesno vejo?
Foto: Robert Seljak
Poglavja: 00:05:15 Tumor, velik kot otroška glava 00:09:50 Nevarna nespuščena moda, koristne redne ejakulacije 00:17:34 Zanesljivost markerja PSA in smiselnost operacije šele nekaj let po diagnozi 00:27:34 Izjemen razvoj tehnik zdravljenja, tudi »kuhanje« prostate s paro 00:39:41 Vpliv pornografije na erektilno disfunkcijo 00:42:35 Pacient s trajno uničeno sposobnostjo erekcije zaradi hkratnega jemanja viagre in drog 00:50:08 Zasuk moda, zlom penisa, nekajurna erekcija in druga urgentna stanja
O empatiji in sočutju z gledišča nevroznanosti in psihologije. Sogovornika: psihiater Miran Možina in nevrolog Zvezdan Pirtošek
V družbi, ki jo poganja storilnost, ki zapoveduje uspeh in ki ustvarja individualiste, so nove življenjske razmere v epidemiji obudile spoznanje, da potrebujemo drug drugega. Potencial za empatijo je v vseh, a ni nujno, da jo bomo vsi razvili.
"Moralnost je širša od empatije in empatija sama po sebi, brez sočutja, ni zadostno jamstvo, da ne bi počeli grdobij in zla. Empatijo se da tudi manipulirati." – Miran Možina, psihiater
Narava nas je ne le opremila z empatijo, skrbi tudi za to, da lahko že vgrajene mehanizme v nas tudi moduliramo. Možgani nam dajejo možnost, da lahko empatijo tudi zavremo.
"Prav z banalnostjo zla, ki ga je ob procesu Eichmann opisala Hannah Arendt, lahko dobro pojasnimo povprečne ljudi s povprečno empatijo, ki se kaže v skrbi za njihovega kužka, denimo, a jim najnovejši, kognitivni del možganov zaradi ukazov, morda okolja, šefa, posledično aktivno zavre ta proces empatije." – Zvezdan Pirtošek, nevrolog