Črt Škodlar se je rodil 1934 v Ljubljani, kjer se je tudi šolal, od leta 1949 je deloval v Mestnem lutkovnem gledališču (današnjem Lutkovnem gledališču Ljubljana) sprva kot animator, pozneje pa kot režiser. Leta 1955 je bil animator pri Zvezdici Zaspanki Franeta Milčinskega - Ježka v režiji Jožeta Pengova in likovni zasnovi Mare Kralj. Izjemno priljubljena predstava je prišla leta 1965 na Škodlarjevo pobudo tudi na filmsko platno. To je bil prvi barvni slovenski celovečerni film z lutkami.
Leta 1962 je prevzel vodstvo lutkovnega oddelka na ljubljanski televiziji, kjer je bil tudi scenograf in režiser. Režiral je tudi eksperimentalna animirana filma Jutro, jezero in večer v Annecyju (1965) ter Sintetičen humor (1967), pri katerih je bil tudi glavni animator, kratki igrani film Če bo deklica (1967) ter kratki lutkovni film Fatamorgana (1968). V vlogi Sajovica se je pojavil tudi v uspešnem celovečernem igranem filmu Maja in vesoljček (1988) v režiji Janeta Kavčiča.
Za svoje delo je leta 2003 prejel Ježkovo nagrado ter nagrado Saše Dobrile za življenjsko delo.
S Črtom Škodlarjem se je leta 2004 pogovarjala Ingrid Kovač Brus.
All content for Naši umetniki pred mikrofonom is the property of RTVSLO – Ars and is served directly from their servers
with no modification, redirects, or rehosting. The podcast is not affiliated with or endorsed by Podjoint in any way.
Črt Škodlar se je rodil 1934 v Ljubljani, kjer se je tudi šolal, od leta 1949 je deloval v Mestnem lutkovnem gledališču (današnjem Lutkovnem gledališču Ljubljana) sprva kot animator, pozneje pa kot režiser. Leta 1955 je bil animator pri Zvezdici Zaspanki Franeta Milčinskega - Ježka v režiji Jožeta Pengova in likovni zasnovi Mare Kralj. Izjemno priljubljena predstava je prišla leta 1965 na Škodlarjevo pobudo tudi na filmsko platno. To je bil prvi barvni slovenski celovečerni film z lutkami.
Leta 1962 je prevzel vodstvo lutkovnega oddelka na ljubljanski televiziji, kjer je bil tudi scenograf in režiser. Režiral je tudi eksperimentalna animirana filma Jutro, jezero in večer v Annecyju (1965) ter Sintetičen humor (1967), pri katerih je bil tudi glavni animator, kratki igrani film Če bo deklica (1967) ter kratki lutkovni film Fatamorgana (1968). V vlogi Sajovica se je pojavil tudi v uspešnem celovečernem igranem filmu Maja in vesoljček (1988) v režiji Janeta Kavčiča.
Za svoje delo je leta 2003 prejel Ježkovo nagrado ter nagrado Saše Dobrile za življenjsko delo.
S Črtom Škodlarjem se je leta 2004 pogovarjala Ingrid Kovač Brus.
Ludvik Pandur: "Iz ekspresivnega odzivanja na svet sem se umaknil v svoj Tusculum."
Naši umetniki pred mikrofonom
20 minutes
3 months ago
Ludvik Pandur: "Iz ekspresivnega odzivanja na svet sem se umaknil v svoj Tusculum."
26. julija 2025 je umrl slovenski slikar Ludvik Pandur, star sedeminsedemdeset let. Rodil se je v družini slikarja Lajčija Pandurja, študiral je na akademiji v Zagrebu in se izpopolnjeval v mojstrski delavnici Krsta Hegedušića. Živel in ustvarjal je v Mariboru, razstavljal pa vsepovsod: od Ljubljane, Pirana in Ptuja do New Yorka, Münchna in Madrida. Do upokojitve je bil priljubljen profesor na pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Leta 2018 je Pandur prejel Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, najvišje priznanje na področju kulture Mestne občine Maribor. Kot hommage umetniku objavljamo pogovor, ki ga je Vida Curk posnela leta 1999.
Urednica oddaje je Tadeja Krečič Scholten.
Naši umetniki pred mikrofonom
Črt Škodlar se je rodil 1934 v Ljubljani, kjer se je tudi šolal, od leta 1949 je deloval v Mestnem lutkovnem gledališču (današnjem Lutkovnem gledališču Ljubljana) sprva kot animator, pozneje pa kot režiser. Leta 1955 je bil animator pri Zvezdici Zaspanki Franeta Milčinskega - Ježka v režiji Jožeta Pengova in likovni zasnovi Mare Kralj. Izjemno priljubljena predstava je prišla leta 1965 na Škodlarjevo pobudo tudi na filmsko platno. To je bil prvi barvni slovenski celovečerni film z lutkami.
Leta 1962 je prevzel vodstvo lutkovnega oddelka na ljubljanski televiziji, kjer je bil tudi scenograf in režiser. Režiral je tudi eksperimentalna animirana filma Jutro, jezero in večer v Annecyju (1965) ter Sintetičen humor (1967), pri katerih je bil tudi glavni animator, kratki igrani film Če bo deklica (1967) ter kratki lutkovni film Fatamorgana (1968). V vlogi Sajovica se je pojavil tudi v uspešnem celovečernem igranem filmu Maja in vesoljček (1988) v režiji Janeta Kavčiča.
Za svoje delo je leta 2003 prejel Ježkovo nagrado ter nagrado Saše Dobrile za življenjsko delo.
S Črtom Škodlarjem se je leta 2004 pogovarjala Ingrid Kovač Brus.
