Zarja in Katarina raziščeta turizem in njegove pritiske na okolje ter podnebje.
#NaTankemLedu S01E01
 
V prvi epizodi podkasta Na tankem ledu raziskujeva eno najhitreje rastočih industrij – turizem – in se sprašujeva, ali je potovati sploh še etično in ali lahko turizem postane zelen in trajnosten. O tem se pogovarjava z Majo Turnšek, izredno profesorico in raziskovalko s Fakultete za turizem na Univerzi v Mariboru, in Robertom Fletcherjem, profesorjem z Univerze Wageningen na Nizozemskem.
Za nami je še ena rekordna turistična sezona. Julija je Slovenijo obiskalo največ turistov doslej. O podobnih številkah poročajo tudi iz drugih držav, denimo Španije, kjer so se protestniki s transparenti »Turisti, pojdite domov« po glavnih ulicah Barcelone sprehajali še pred začetkom glavne sezone.
Pritisk turizma na nekaterih območjih postaja nevzdržen. Primanjkuje dostopnih stanovanj, primanjkuje pitne vode. To so najbolj očitne posledice prekomernega turizma, še zdaleč pa ne edine.
Kaj neskončna rast turizma pomeni za že tako ranljivo podnebje in naravo? Globalno gledano turizem prispeva med 8 in 10 % vseh letnih emisij toplogrednih plinov, pri čemer največji delež, kar 75 do 80 %, pripišemo letalskemu prometu.
Sogovornica in sogovornik ponujata praktične rešitve – od počasnega potovanja z vlakom, potovanja v bližnje kraje do izbire resnično trajnostnih ponudnikov. Maja Turnšek poudarja, da je mogoče ogljični odtis nastanitev zmanjšati celo za 90 % z enostavnimi spremembami, denimo s prehodom na obnovljive vire energije. Robert Fletcher pa predstavi viziji »odrasti« v turizmu in »osnovnega dohodka za naravo in podnebje« – rešitivi, ki bi omogočili pravičnejšo razdelitev koristi turizma.
Čeprav sta oba na osebni ravni pogosto preplavljena s slabo vestjo ob potovanjih, poudarjata, da breme ne sme biti izključno na posamezniku in posameznici. Turizem je sistemski problem, ki zahteva sistemske rešitve. Ključni igralci so vlade in odločevalci, ki imajo moč in odgovornost, da postavijo jasne okvire za bolj trajnostno in pravično prihodnost.

Na koncu pa še dve novici o povezavi med giganti fosilne industrije in vročinskimi valovi ter o zmanjševanju ogljičnega odtisa kakavovcev s zasajanjem dreves, ki jim nudijo senco.
 
Dodatno branje:

* Fletcher, R., Mas, I. M., Romero, A. B., & Blázquez-Salom, M. (Eds.). (2020). Tourism and degrowth: Towards a truly sustainable tourism. Routledge.
* Turnšek, M., Pogačar, T., Kovačič Lukman, R., Lesjak, M. in Bajić, M. (2024). Turizem in blaženje podnebnih sprememb: oblikovanje modela ocene ogljičnega odtisa turistov, ki prenočijo v Sloveniji, in priporočil za zmanjševanje ogljičnega odtisa v slovenskem turizmu. Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba.
* Nacionalno informacijsko središče za turizem

————————————
Na tankem ledu je podkast o tem, kako naša družba lovi ravnotežje na planetu, ki smo ga pripeljali do točke preloma.
Gostiteljici sta dr. Zarja Muršič in Katarina Oblak.