Necepljene nosečnice tvegajo hude zaplete, ki so lahko usodni za plod.
Precepljenost proti covidu-19 pri nas je še vedno nizka. V javnosti se pojavlja veliko vprašanj glede varnosti cepljenja proti koronavirusni bolezni pri otrocih, pa tudi pri nosečnicah, doječih materah in tistih, ki se odločajo za materinstvo. Rok Valenčič je za tokratno Kroniko+ poiskal nekaj odgovorov na vprašanja, povezana z nosečnostjo, pri vodji porodnega oddelka v ljubljanski porodnišnici, doktorici Mirjam Druškovič. Pogovarjal se je tudi z nosečnicami, ki so prebolele covid.
Necepljene nosečnice tvegajo hude zaplete, ki so lahko usodni za plod.
Precepljenost proti covidu-19 pri nas je še vedno nizka. V javnosti se pojavlja veliko vprašanj glede varnosti cepljenja proti koronavirusni bolezni pri otrocih, pa tudi pri nosečnicah, doječih materah in tistih, ki se odločajo za materinstvo. Rok Valenčič je za tokratno Kroniko+ poiskal nekaj odgovorov na vprašanja, povezana z nosečnostjo, pri vodji porodnega oddelka v ljubljanski porodnišnici, doktorici Mirjam Druškovič. Pogovarjal se je tudi z nosečnicami, ki so prebolele covid.
1. Dolga pot domov
Jokohama, 20. Januar 2020. Marija (s priimkom se ne želi izpostavljati, hranimo ga v uredništvu) se z možem vkrca na ladjo za križarjenje Diamond Princess. Pred njima je dvotedensko križarjenje do Tajvana, Hongkonga, Vietnama in nazaj. Potujeta na ladji, ki velja za najbojšo potniško ladjo na Japonskem in jo oglašujejo kot dragulj na morju.
Jokohama, 4.februar 2020. Marija in njen mož se odpravita na večerjo. Štirinajstdnevno križarjenje je pri koncu, so na končni destinaciji in naslednji dan ju čaka pot domov. Marija se spominja:
“Kovčke smo že pripravili in jih postavili na dogovorjeno mesto, ko pa smo se vrnili z večerje, so nam naročili, naj ostanemo v kabinah. Začudili smo se, saj so bili kovčki ponovno v sobah. Brez dodatnih pojasnil. Naslednji dan ob šestih zjutraj so nam sporočili, da ne smemo iz kabin, razdelili so nam termometre, s katerimi smo si sami izmerili temperaturo.”
Karantena je stopila v veljavo, na ladjo je prišlo medicinsko osebje, ki je najprej pregledalo potnike z znaki bolezni. V kabinah so ostali zaprti dolge tri dni, šele četrti dan so dobili dovoljenje za enourni izhod na palubo. Tudi v naslednjih dneh so bili lahko na palubi le eno uro na dan.
“Želeli smo si iti domov, ko so nam rekli, da bomo v karanteni 14 dni, se nam je zdelo grozno. Vprašala sem se, kako bomo zdržali toliko časa.”
Diamond Princess je najbolj razvpit primer okužb s koronavirusom na ladjah za križarjenje. Samo en potnik, 79-letni Hongkonžan, je bil dovolj, da se je okužba na ladji razširila, zaradi česar so japonske oblasti 4. februarja, ob desetih potrjenih primerih okužbe na COVID-19, za 2670 potnikov in 1100 članov posadke odredili karanteno. V naslednjih štirinajstih dneh je število okuženih bliskovito naraslo na 712, med njimi sta bila tudi Marija in njen mož. Med potniki so bile tudi smrtne žrtve.
V podkastu Informativnega programa Radia Slovenija neposredno s pričami opisujemo dogajanje na ladji, s predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve (veleposlanica na Japonskem Ana Polak Petrič, vodja konzularne službe Andrej Šter) preverjamo, kako je potekala repatriacija dveh Slovencev, ki sta ostala na Japonskem tudi po koncu ladijske karantene. Dogodke je pomagala rekonstruirati slovenska infektologinja dr. Tadeja Kotar, ki je bila s parom na zvezi.
Dotaknili pa se bomo tudi etičnih, medicinskih in pravnih vprašanj, ki se zdaj postavljajo ob ravnanju japonskih oblasti. Primer Diamond Princess ostaja tudi vzorčni primer za epidemiološke analize in nadaljnja preučevanja.