Predstavljaj si, da stojiš pod Everestom – brez sodobne opreme, brez satelitske podpore, z volnenimi rokavicami, ki ti jih je spletla babi. Tako je izgledala pot Andreja Štremflja na vrh sveta. V tem pogovoru se z njim vračamo v leto 1979 in razmišljamo o tem, kako se spreminjamo mi – alpinisti, oprema, pristopi – medtem ko gore ostajajo iste.

Andrej Štremfelj je bil skupaj z Nejcem Zaplotnikom prvi Jugoslovan in prvi Slovenec, ki je stal na vrhu Everesta – in to po zahtevni smeri West Ridge Direct (direktna zahodna smer), v času, ko so bile razmere povsem drugačne kot danes. Leta 1990 je z ženo Marijo postal tudi prvi na svetu, ki je Everest osvojil kot zakonski par. Je prejemnik Bloudkove nagrade, najvišjega državnega priznanja za šport, ter Zlatega cepina za življenjsko delo, najprestižnejšega priznanja v svetu alpinizma.

V pogovoru pripoveduje o pripravi prve jugoslovanske odprave, težkih trenutkih na gori, improvizirani opremi in tistem posebnem občutku, ko stojiš na 8848 metrih nad morjem. Dotaknemo se tudi pomena te odprave, ki jo je vodil Tone Škarja, v kateri je sodelovalo 24 alpinistov, večinoma Slovencev. To je bil eden tehnično najzahtevnejših vzponov na Everest, ki ostaja izziv tudi v dobi sodobne opreme.

Prisluhni pogovoru o vzponu, kjer so odločali znanje, izkušnje in pogum – ne tehnologija.