V Sloveniji imamo šolskih knjižnic toliko kot šol, domov za učence in dijaških domov. Torej 448 javnih osnovnih šol in 7 zasebnih, sofinanciranih z javnimi sredstvi, 15 zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, 54 javnih in 15 zasebnih glasbenih šol, poleg tega pa še 123 srednjih šol in 13 samostojnih dijaških domov. Nesamoumevno dejstvo, da mora imeti vsaka šola knjižnico, pove, kako pomembna je skrb za gradivo, ki ga učenci in strokovni delavci potrebujejo pri pouku. Kot seveda tudi usposabljanju za pridobivanje, vrednotenje in uporabo informacij pri učenju in poučevanju, gotovo pa tudi za kakovostno preživljanje prostega časa. Kako pa je s šolskimi knjižnicami v zamejstvu? Ali v Italiji sploh obstajajo v takšni obliki? Ali imajo na drugi strani zemljepisne meje učenci enako možnost dostopa in bralne izkušnje kot njihovi sovrstniki v Sloveniji? Kako je z dostopnostjo knjig v maternem, slovenskem jeziku in s sistemskim prenosom dobrih praks iz matice? To je le nekaj izhodiščnih vprašanj za poglobljeno okroglo mizo z naslovom Šolske knjižnice v zamejstvu. Ta je na pobudo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars preteklo sredo potekala v sklopu letošnjega Kulturnega bazarja v regiji v goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici. Tokratni Grafoskop pa ima v skupnem imenovalcu vprašanje: kako pomembne so šolske knjižnice za otrokov celostni razvoj in zgodnje bralno opismenjevanje?
Sogovorniki – Peter Černic, ravnatelj DIZ Simon Gregorčič Gorica; Olga Tavčar, upokojena učiteljica; Romana Fekonja, Zavod Republike Slovenije za šolstvo
Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič
Tehnična realizacija: Sonja Strenar
Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina
Posnelo Uredništvo za kulturo, oktobra 2025.
All content for Grafoskop is the property of RTVSLO – Ars and is served directly from their servers
with no modification, redirects, or rehosting. The podcast is not affiliated with or endorsed by Podjoint in any way.
V Sloveniji imamo šolskih knjižnic toliko kot šol, domov za učence in dijaških domov. Torej 448 javnih osnovnih šol in 7 zasebnih, sofinanciranih z javnimi sredstvi, 15 zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, 54 javnih in 15 zasebnih glasbenih šol, poleg tega pa še 123 srednjih šol in 13 samostojnih dijaških domov. Nesamoumevno dejstvo, da mora imeti vsaka šola knjižnico, pove, kako pomembna je skrb za gradivo, ki ga učenci in strokovni delavci potrebujejo pri pouku. Kot seveda tudi usposabljanju za pridobivanje, vrednotenje in uporabo informacij pri učenju in poučevanju, gotovo pa tudi za kakovostno preživljanje prostega časa. Kako pa je s šolskimi knjižnicami v zamejstvu? Ali v Italiji sploh obstajajo v takšni obliki? Ali imajo na drugi strani zemljepisne meje učenci enako možnost dostopa in bralne izkušnje kot njihovi sovrstniki v Sloveniji? Kako je z dostopnostjo knjig v maternem, slovenskem jeziku in s sistemskim prenosom dobrih praks iz matice? To je le nekaj izhodiščnih vprašanj za poglobljeno okroglo mizo z naslovom Šolske knjižnice v zamejstvu. Ta je na pobudo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars preteklo sredo potekala v sklopu letošnjega Kulturnega bazarja v regiji v goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici. Tokratni Grafoskop pa ima v skupnem imenovalcu vprašanje: kako pomembne so šolske knjižnice za otrokov celostni razvoj in zgodnje bralno opismenjevanje?
Sogovorniki – Peter Černic, ravnatelj DIZ Simon Gregorčič Gorica; Olga Tavčar, upokojena učiteljica; Romana Fekonja, Zavod Republike Slovenije za šolstvo
Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič
Tehnična realizacija: Sonja Strenar
Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina
Posnelo Uredništvo za kulturo, oktobra 2025.
Generacije, ki so odraščale v 80. letih preteklega stoletja in tisočletja, smo bile neizbrisljivo zaznamovane tudi s čisto posebnim filmom – Poletje v školjki. Postal je del kolektivnega spomina na naša otroštva. In nas s Tomažem, Mileno in drugimi otroki še danes vsakič znova s svojevrstno melanholijo vrne v brezskrbno poletje na Sečoveljske soline. Poletje, ki ga že zdavnaj ni več, vendar se je ohranilo na celulojdnem traku. Režiser Tugo Štiglic je ustvaril scenarij za film s pisateljem Vitanom Malom po njegovi knjižni predlogi Ime mi je Tomaž iz leta 1972. Film iz leta 1986 je zdaj doživel svojo restavrirano digitalno različico. Na projekciji v sklopu projekta Naši filmi doma Slovenskega filmskega centra pa pred filmskim platnom letošnjega maja v Cankarjevem domu po letih spet združil ustvarjalce in nostalgike. Zgodba o Tomažu, njegovem zadnjem otroškem poletju, ločenih starših, ki ne opazita, da njun sin odrašča hitreje, kot sta pričakovala, prvih ljubeznih, romantičnih dotikih in poletnih prijateljih je univerzalna in s čustveno paleto gotovo preči časovne limite. Vsako poletje, vsako otroštvo ima namreč svoje Tomaže in svoje Milene. Samo eno, zelo posebno, tisto iz leta 1985, ko je potekalo snemanje, pa je že štirideset let ujeto na film in s posebnim mestom v naših spominih.
V tokratnem Grafoskopu, v pogovoru z Davidom Slugo, ob Mileni Kaji Štiglic je na filmu upodobil Tomaža, med drugim tudi o spominih na tisto poletje in tem, kje se morda še skriva njegov najstniški Tomaž.
Sogovornik – David Sluga
Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič
Tehnična realizacija: Urban Gruden
Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina
Produkcija Uredništva za kulturo, avgust 2025
Grafoskop
V Sloveniji imamo šolskih knjižnic toliko kot šol, domov za učence in dijaških domov. Torej 448 javnih osnovnih šol in 7 zasebnih, sofinanciranih z javnimi sredstvi, 15 zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, 54 javnih in 15 zasebnih glasbenih šol, poleg tega pa še 123 srednjih šol in 13 samostojnih dijaških domov. Nesamoumevno dejstvo, da mora imeti vsaka šola knjižnico, pove, kako pomembna je skrb za gradivo, ki ga učenci in strokovni delavci potrebujejo pri pouku. Kot seveda tudi usposabljanju za pridobivanje, vrednotenje in uporabo informacij pri učenju in poučevanju, gotovo pa tudi za kakovostno preživljanje prostega časa. Kako pa je s šolskimi knjižnicami v zamejstvu? Ali v Italiji sploh obstajajo v takšni obliki? Ali imajo na drugi strani zemljepisne meje učenci enako možnost dostopa in bralne izkušnje kot njihovi sovrstniki v Sloveniji? Kako je z dostopnostjo knjig v maternem, slovenskem jeziku in s sistemskim prenosom dobrih praks iz matice? To je le nekaj izhodiščnih vprašanj za poglobljeno okroglo mizo z naslovom Šolske knjižnice v zamejstvu. Ta je na pobudo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars preteklo sredo potekala v sklopu letošnjega Kulturnega bazarja v regiji v goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici. Tokratni Grafoskop pa ima v skupnem imenovalcu vprašanje: kako pomembne so šolske knjižnice za otrokov celostni razvoj in zgodnje bralno opismenjevanje?
Sogovorniki – Peter Černic, ravnatelj DIZ Simon Gregorčič Gorica; Olga Tavčar, upokojena učiteljica; Romana Fekonja, Zavod Republike Slovenije za šolstvo
Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič
Tehnična realizacija: Sonja Strenar
Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina
Posnelo Uredništvo za kulturo, oktobra 2025.
