Home
Categories
EXPLORE
True Crime
Comedy
Business
Society & Culture
Sports
Technology
History
About Us
Contact Us
Copyright
© 2024 PodJoint
Podjoint Logo
US
00:00 / 00:00
Sign in

or

Don't have an account?
Sign up
Forgot password
https://is1-ssl.mzstatic.com/image/thumb/Podcasts123/v4/77/5d/b5/775db503-4c95-2827-fb80-398e96525c70/mza_547678143895713304.jpg/600x600bb.jpg
Grafoskop
RTVSLO – Ars
34 episodes
1 week ago
V Sloveniji imamo šolskih knjižnic toliko kot šol, domov za učence in dijaških domov. Torej 448 javnih osnovnih šol in 7 zasebnih, sofinanciranih z javnimi sredstvi, 15 zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, 54 javnih in 15 zasebnih glasbenih šol, poleg tega pa še 123 srednjih šol in 13 samostojnih dijaških domov. Nesamoumevno dejstvo, da mora imeti vsaka šola knjižnico, pove, kako pomembna je skrb za gradivo, ki ga učenci in strokovni delavci potrebujejo pri pouku. Kot seveda tudi usposabljanju za pridobivanje, vrednotenje in uporabo informacij pri učenju in poučevanju, gotovo pa tudi za kakovostno preživljanje prostega časa. Kako pa je s šolskimi knjižnicami v zamejstvu? Ali v Italiji sploh obstajajo v takšni obliki? Ali imajo na drugi strani zemljepisne meje učenci enako možnost dostopa in bralne izkušnje kot njihovi sovrstniki v Sloveniji? Kako je z dostopnostjo knjig v maternem, slovenskem jeziku in s sistemskim prenosom dobrih praks iz matice? To je le nekaj izhodiščnih vprašanj za poglobljeno okroglo mizo z naslovom Šolske knjižnice v zamejstvu. Ta je na pobudo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars preteklo sredo potekala v sklopu letošnjega Kulturnega bazarja v regiji v goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici. Tokratni Grafoskop pa ima v skupnem imenovalcu vprašanje: kako pomembne so šolske knjižnice za otrokov celostni razvoj in zgodnje bralno opismenjevanje? Sogovorniki – Peter Černic, ravnatelj DIZ Simon Gregorčič Gorica; Olga Tavčar, upokojena učiteljica; Romana Fekonja, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnelo Uredništvo za kulturo, oktobra 2025.
Show more...
Arts
Society & Culture,
Science,
Social Sciences
RSS
All content for Grafoskop is the property of RTVSLO – Ars and is served directly from their servers with no modification, redirects, or rehosting. The podcast is not affiliated with or endorsed by Podjoint in any way.
V Sloveniji imamo šolskih knjižnic toliko kot šol, domov za učence in dijaških domov. Torej 448 javnih osnovnih šol in 7 zasebnih, sofinanciranih z javnimi sredstvi, 15 zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, 54 javnih in 15 zasebnih glasbenih šol, poleg tega pa še 123 srednjih šol in 13 samostojnih dijaških domov. Nesamoumevno dejstvo, da mora imeti vsaka šola knjižnico, pove, kako pomembna je skrb za gradivo, ki ga učenci in strokovni delavci potrebujejo pri pouku. Kot seveda tudi usposabljanju za pridobivanje, vrednotenje in uporabo informacij pri učenju in poučevanju, gotovo pa tudi za kakovostno preživljanje prostega časa. Kako pa je s šolskimi knjižnicami v zamejstvu? Ali v Italiji sploh obstajajo v takšni obliki? Ali imajo na drugi strani zemljepisne meje učenci enako možnost dostopa in bralne izkušnje kot njihovi sovrstniki v Sloveniji? Kako je z dostopnostjo knjig v maternem, slovenskem jeziku in s sistemskim prenosom dobrih praks iz matice? To je le nekaj izhodiščnih vprašanj za poglobljeno okroglo mizo z naslovom Šolske knjižnice v zamejstvu. Ta je na pobudo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars preteklo sredo potekala v sklopu letošnjega Kulturnega bazarja v regiji v goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici. Tokratni Grafoskop pa ima v skupnem imenovalcu vprašanje: kako pomembne so šolske knjižnice za otrokov celostni razvoj in zgodnje bralno opismenjevanje? Sogovorniki – Peter Černic, ravnatelj DIZ Simon Gregorčič Gorica; Olga Tavčar, upokojena učiteljica; Romana Fekonja, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnelo Uredništvo za kulturo, oktobra 2025.
Show more...
Arts
Society & Culture,
Science,
Social Sciences
https://is1-ssl.mzstatic.com/image/thumb/Podcasts123/v4/77/5d/b5/775db503-4c95-2827-fb80-398e96525c70/mza_547678143895713304.jpg/600x600bb.jpg
Nada Grošelj o novem prevodu Pike Nogavičke Astrid Lindgren ob 80. obletnici izida
Grafoskop
25 minutes
3 months ago
Nada Grošelj o novem prevodu Pike Nogavičke Astrid Lindgren ob 80. obletnici izida
"Gospa Žirovnikova je nalila sadnega soka in rekla: "Majhne otroke lahko le gledamo, ne pa poslušamo." "Ha, upam, da imamo oči in ušesa," je rekla Pika. "In če me je veselje pogledati, potem bo tudi ušesom prav prišlo malo gibanja. Marsikdo ne misli, da imamo ušesa le zato, da migamo z njimi." Ena izmed neštetih prodornih misli švedske pisateljice Astrid Lindgren je vzeta iz zbirke zgodb Pika Nogavička še v prevodu Kristine Brenkove. Od prvega natisa te svojevrstne literarne »biblije« letos mineva 80 let, toda Pika, Tomaž in Anica k sreči ne bodo nikoli odrasli. In za vedno bodo s konjem in gospodom Fickom živeli v Vili Čira Čara. Ta biser otroškega leposlovja je zaznamoval otroštva generacij otrok, pogosto pa je s svojo duhovitostjo, vedrostjo in izjemno humano življenjsko filozofijo naslovne junakinje lahko v uteho in razmislek tudi odraslim. Zato mora imeti Pika Nogavička svoje stalno mesto na naših nočnih omaricah, tudi ko že zdavnaj prerastemo svoje otroške sobe. Sicer pa je Piko na Slovenskem z brezčasnimi ilustracijami upodobila Marlenka Stupica, malo znano dejstvo pa je, da je vse od leta 1958 dostopni in priljubljeni prevod Kristine Brenkove v slovenščino nastal po nemški predlogi. Ob 70. obletnici izida izvirnika, torej pred točno desetimi leti, pa smo dobili še prevod iz maternega jezika. Knjigo je iz švedščine prevedla Sovretova nagrajenka Nada Grošelj, vendar je ohranila nekatere najbolj prepoznavne elemente prvega prevoda v slovenščino. Čeprav bo prevod Kristine Brenkove vsaj sedemdesetim generacijam ostal edini pravi, pa je izjemnega pomena, da smo dobili nov prevod, in to iz izvirnega jezika, ki ga bodo za svojega vzele nove generacije. In prav je tako. V poslušanje torej ponujamo razmisleke Nade Grošelj o prevajalskih izzivih, ki jih je v spremni besedi zapisala za prvo izdajo na novo poslovenjene Pike Nogavičke. Ta je leta 2015 izšla pri Mladinski knjigi. Avtorica besedila – Nada Grošelj, prevajalka Bralka – Mateja Perpar Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, julij 2025 Vir: Pika Nogavička Lindgren, Astrid, 1907–2002 Vrsta gradiva – pravljice ; za šolske otroke (5–10 let) Založništvo in izdelava – Ljubljana : Mladinska knjiga, 2015 Jezik – slovenski ISBN – 978-961-01-3689-7 COBISS.SI-ID – 279416576
Grafoskop
V Sloveniji imamo šolskih knjižnic toliko kot šol, domov za učence in dijaških domov. Torej 448 javnih osnovnih šol in 7 zasebnih, sofinanciranih z javnimi sredstvi, 15 zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, 54 javnih in 15 zasebnih glasbenih šol, poleg tega pa še 123 srednjih šol in 13 samostojnih dijaških domov. Nesamoumevno dejstvo, da mora imeti vsaka šola knjižnico, pove, kako pomembna je skrb za gradivo, ki ga učenci in strokovni delavci potrebujejo pri pouku. Kot seveda tudi usposabljanju za pridobivanje, vrednotenje in uporabo informacij pri učenju in poučevanju, gotovo pa tudi za kakovostno preživljanje prostega časa. Kako pa je s šolskimi knjižnicami v zamejstvu? Ali v Italiji sploh obstajajo v takšni obliki? Ali imajo na drugi strani zemljepisne meje učenci enako možnost dostopa in bralne izkušnje kot njihovi sovrstniki v Sloveniji? Kako je z dostopnostjo knjig v maternem, slovenskem jeziku in s sistemskim prenosom dobrih praks iz matice? To je le nekaj izhodiščnih vprašanj za poglobljeno okroglo mizo z naslovom Šolske knjižnice v zamejstvu. Ta je na pobudo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars preteklo sredo potekala v sklopu letošnjega Kulturnega bazarja v regiji v goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici. Tokratni Grafoskop pa ima v skupnem imenovalcu vprašanje: kako pomembne so šolske knjižnice za otrokov celostni razvoj in zgodnje bralno opismenjevanje? Sogovorniki – Peter Černic, ravnatelj DIZ Simon Gregorčič Gorica; Olga Tavčar, upokojena učiteljica; Romana Fekonja, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnelo Uredništvo za kulturo, oktobra 2025.