Pišete nam na evolucijauzitka@rtvslo.si ali izpolnite spletni obrazec tukaj, kjer napišete, kaj bi radi, da raziščemo v prihodnji epizodi.
»Živijo, sem Žiga, star sem 35. V ZDA sem prišel kot študent, dobil sem štipendijo za postdoktorski študij na Stanfordu. Potem sem pa dobil zeleno karto in sem kar ostal. Vreme je top, ves čas sije sonce, res je lepa narava, vsi so zelo optimistični in pozitivni, ful je priložnosti, tuki so google, pa meta pa apple … skos lahko samo delaš. To mi je na začetku zelo prav prišlo, ker nisem nikogar poznal. In sem lahko mel nek fokus. Pol sm pa spoznal Alice. Itak, da so vedno neke drame, jst ne vem, kako mi vedno rata, da se znajdem v teh situacijah. Ampak take kot zdej, ni blo pa še nikol.«
Igrata Manca Dorrer in Domen Valič, avtorica podkasta je Urška Henigman.
Pišete nam na evolucijauzitka@rtvslo.si ali izpolnite spletni obrazec tukaj, kjer napišete, kaj bi radi, da raziščemo v prihodnji epizodi.
»Živijo, sem Žiga, star sem 35. V ZDA sem prišel kot študent, dobil sem štipendijo za postdoktorski študij na Stanfordu. Potem sem pa dobil zeleno karto in sem kar ostal. Vreme je top, ves čas sije sonce, res je lepa narava, vsi so zelo optimistični in pozitivni, ful je priložnosti, tuki so google, pa meta pa apple … skos lahko samo delaš. To mi je na začetku zelo prav prišlo, ker nisem nikogar poznal. In sem lahko mel nek fokus. Pol sm pa spoznal Alice. Itak, da so vedno neke drame, jst ne vem, kako mi vedno rata, da se znajdem v teh situacijah. Ampak take kot zdej, ni blo pa še nikol.«
Igrata Manca Dorrer in Domen Valič, avtorica podkasta je Urška Henigman.
»Živjo, jst sm Gaja, stara sem 29 let. Rekla bi, da sem zelo zaskrbljena oseba, tko, na splošno, vse me skrbi. In ko sva se z Markom odločila, da bova imela otroka, je bilo to po res temeljitem premisleku. Ker pač, to ni ravno lahka odločitev. Najprej itak, nosečnost in porod, a ne. Toliko stvari gre lahko narobe. Lahko ti na primer sploh ne rata in si neploden. Ali pa zanosiš in imaš spontan splav. Ali pa spontane splave. No, pa potem, kako poteka nosečnost, a bo vse v redu, ali se bo zarodek normalno razvijal. Na koncu pa še porod. Kakšen, kje, da bo z mano vse ok, pa z otrokom. Ali je bolje doma, da ne doživiš obporodnega nasilja, ali v porodnišnici, ker kaj pa če gre kaj narobe? In tudi če vse poteka gladko, brez zapletov, verjetno boli? O skrbeh, ki jih imaš po porodu, nisem sploh še začela razmišljat. Mislim, da se nikol ne bi odločila za otroka, ker se nikoli ne bi odločila. Če Mark ne bi bil moje popolno nasprotje, ne bi nikoli zbrala poguma za starševstvo. Ko sva dobila Tami, me je prešinilo – kako bomo določili spol dojenčka – to nikoli ni bilo na seznamu stvari, ki bi me skrbele.«
Pišete nam na evolucijauzitka@rtvslo.si ali izpolnite spletni obrazec tukaj, kjer napišete, kaj bi radi, da raziščemo v prihodnji epizodi.