
Ena izmed stvari, na katero sem bila iskreno previdna, je ta: govoriti o varanju. Zdaj sem zbrala dovolj premišljenosti, da to temo predstavim – ker nisem nikoli varala partnerjev, prav tako nisem bila prevarana. V vsakem odnosu sem bila zvesta (v šali rečem, bolj kot nemški ovčar), in tisti, s katerimi sem bila, so bili enako zvesti. A prav zato sem si lahko vzela nekaj distance in začela raziskovati, kaj varanje sploh je, zakaj do njega pride in zakaj ima za nas tako močan čustveni naboj.
Opazila pa sem, da se s časom oba partnerja, odnos in potrebe spreminjajo – kar spominja na “poslavljanje” od starih verzij sebe in drugega, ter spoznavanje na novo. To ni moja zgodba o varanju, ampak je zgodba o zvestobi, o rasti, o tem, kako se meje in pričakovanja v odnosu spreminjajo.
Dolgo sem mislila, da je varanje samo fizičen stik z drugo osebo. Ampak meja je precej bolj zabrisana. Kaj pa spletne zveze? Čustveno povezovanje s sodelavcem? Skrito sporočanje in deljenje intime, ki bi morala ostati v odnosu? Vse to odpira vprašanja, kje pravzaprav začnemo prestopati meje zvestobe.
Ob tem se dotaknemo tudi narave dolgoročnih odnosov. Ljudje se skozi čas spreminjamo – naše želje, identitete, življenjske okoliščine. Dolg odnos zato zahteva, da se znova in znova »poslovimo« od verzij partnerja, ki smo jih poznali, in ga spoznamo na novo. To prinaša izziv: kako ostati zvesti, ko hkrati hrepenimo po novem? Kako ohranjati bližino, a dopuščati, da se oba razvijata?
V epizodi se sprašujeva:
Odgovori niso enostavni – so pa iskreni in nujni, če želimo razumeti, zakaj je tema varanja tako občutljiva in zakaj se je dotakne skoraj vsakogar.