Pogosto me prevzame občutek, da je vse, kar sem si zastavila nemogoče doseči. To doživljam kot nekaj, kar je močno prepleteno s komponento časa. V meni zraste neka ideja, ki se mi zdi dobra in velika, potem pa me prestraši ali celo odvrne misel na to, kako vse to realizirati v poplavi vsega, kar je potrebno narediti skozi vsak dan. Ko se preveč prepustim takemu razmišljanju, se čas hitro začne igrati z mojimi mislimi in prevzame me občutek, da ni na voljo le premalo časa v dneh, ki sledijo in so pred menoj, ampak se mi naenkrat celo zdi, da zamujam in da bi to, kar sem si zadala, v resnici morala opraviti že pred leti. Tako sem se pred časom namerno odločila v takih situacijah pritisniti na tipko »pavza« in vse skupaj ustaviti. Naravnati sem morala svoj časovni kompas in se iz tuhtanj o prihodnosti in premišljevanj o preteklosti postaviti nazaj v sedanji trenutek. Čas sem začela dojemati kot prostor. Zdelo se mi je bolj obvladljivo »postaviti se nekam«. Na čas sem začela gledati kot na prostor, prostor za karkoli.

Lepo vas vabim k prijavi na e-novičke, prijavo lahko oddate na spletni strani sarawithtulips.com. Vsak ponedeljek pred 8. zjutraj boste v vaš inbox prejeli svežo mero motivacije in nekaj lepih besed za lepši dan, lepši teden in lepše življenje.

Zaupajte mi svoj komentar pod objavo na mojem Instagram profilu @sarawithtulips.

Več vsebin in vedno sveže inspirativne zapise najdete na moji spletni strani sarawithtulips.com.