Ali v Sloveniji dovolj skrbimo za nepremično kulturno dediščino? Ali lahko skrbno prenovljeni objekti kulturne dediščine pripomorejo k trajnostnem razvoju? Kakšen je odnos Slovenk in Slovencev do politično zaznamovane arhitekturne dediščine? Kakšna je vloga arhitektov pri varovanju nepremične kulturne dediščine? Včasih stavba ni samo utilitaren objekt, ampak ima za neko skupino ljudi še drugačno vrednost (npr. zgodovinsko, kulturno, estetsko) in zato predstavlja dediščino nekega prostora. Odnos do nepremične kulturne dediščine se je skozi stoletja in desetletja spreminjal. Dediščino se je vzdrževalo, prilagajalo novim vsebinam, prepustilo propadu ali celo namerno uničevalo. Podobno se z arhitekturno dediščino dogaja še danes.

O tem, kakšno je stanje nepremične kulturne dediščine v Sloveniji danes, kakšen je naš odnos do nje in kakšne so možnosti za bolj učinkovito ohranjanje in uporabo teh objektov smo se pogovarjali z:

• doc. dr. Neža Čebron Lipovec,
• doc. dr. Renata Novak Klemenčič,
• doc. dr. Miloš Kosec,
• izr. prof. dr. Barbara Lampič,
• asist. dr. Božidar Jožef Flajšman.